Arhivsko društvo bo podelilo Aškerčevo nagrado in priznanji

Marija Hernja Masten je poklicno pot leta 1971 začela v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, ki mu je ostala zvesta do upokojitve leta 2011. Svoj poklic doživlja kot poslanstvo, ki ga z veseljem opravlja tudi v pokoju, piše v utemeljitvi nagrade.

Med drugim je sodelovala je v projektnih skupinah, ki so uvajale standarde na področju vodenja evidenc, popisovanja, dela z ustvarjalci, arhivske zakonodaje, razstav in stikov z javnostmi. V okviru znanstvenega dela, ki ga je posvetila raziskovanju starejše zgodovine ormoško-ptujskega območja, je izvedla mnoga predavanja in znanstvene simpozije ter pripravila številne razstave.

Postavila je Muzej ljutomerski kasač. Zbrala je nekaj tisoč dokumentov in predmetov ter ustvarila največjo zbirko arhivskih virov za rejo in tekmovalni šport kasačev na Slovenskem. Skupaj z Nado Jurkovič je v letih 2012-2015 uredila arhiv minoritskega samostana in slovenske minoritske province sv. Jožefa s sedežem na Ptuju.

Vzpostavila in ohranjala je številne povezave z arhivi v tujini. V letih 1996-1998 je bila predsednica Arhivskega društva Slovenije.

Vesna Gotovina in Hedvika Zdovc priznanje prejmeta za pripravo Zbirnega kataloga rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi in s tem za odmeven prispevek k razvoju slovenske arhivistike na področju dela z ustvarjalci arhivskega gradiva ter odbiranja arhivskega gradiva iz dokumentarnega.

Vesna Gotovina je v Arhivu RS vodja Sektorja za varstvo arhivskega gradiva uprave po letu 1945, Hedvika Zdovc pa v Zgodovinskem arhivu Celje skrbi za fonde s področja uprave od druge polovice 19. stoletja dalje. Leta 2018 ju je minister za kulturo imenoval v delovno skupino za pripravo predloga sprememb Pravilnika o določanju rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi iz leta 2009. Leta 2019 je bil nato objavljen nov pravilnik in kot priloga že omenjen zbirni katalog.

Nataša Budna Kodrič iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana pa priznanje prejme za kritično objavo arhivskih virov v delu Korespondenca Jožefine in Fidelija Terpinc (1825-1858) in s tem za pomemben prispevek k popularizaciji arhivov in arhivskega gradiva. V omenjeni publikaciji je na 383 straneh objavila del obsežne korespondence, ki jo v fondu Graščina Fužine hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana.

Arhivsko društvo Slovenije Aškerčevo nagrado in priznanja podeljuje bienalno za posebne dosežke na področju arhivistike in popularizacije arhivske dejavnosti.

Poimenovali so jih po pesniku Antonu Aškercu, ki je opravljal naloge prvega ljubljanskega mestnega arhivarja. Že pred 120 leti je pri svojem delu upošteval nekatera še danes temeljna arhivska načela, zaradi česar ga prištevajo med utemeljitelje slovenske arhivistike.

Arhivsko društvo Slovenije nagrado in priznanja podeljuje od leta 2002 ob dnevu slovenskih arhivov, 20. oktobra, oziroma v dneh okrog navedenega datuma.

Letošnja podelitev bo zaradi epidemije covida-19 izpeljana z zelo omejenim številom udeležencev, prisotni bodo le nagrajenke in podeljevalci. Nagrajenke bo nagovoril zgodovinar France M. Dolinar, nagrado in priznanji bosta podelila predsednik komisije za podeljevanje nagrad in priznanj Andrej Nared ter predsednik Arhivskega društva Slovenije Matej Muženič.