Železna doba skozi VR očala

Predstavitev arheoloških krajin s pomočjo navidezne in obogatene resničnosti

V projektu Arheološke eKrajine Podonavja sodeluje 23 partnerjev iz desetih držav, vodi ga avstrijski Universalmuseum Joanneum iz Gradca. Kot je za STA povedal strokovni sodelavec projekta v Narodnem muzeju Slovenije Jure Kusetič, bodo vsi partnerji projekta izbrali vsak po eno arheološko lokacijo na svojem območju in jo predstavil z uporabo najnovejših tehnologij - navidezne in obogatene resničnosti ali s kombinacijo obeh, pri čemer so se omejili na čas železne dobe.

Vse vizualizacije bodo na voljo na skupni platformi in vsak od partnerjev bo v svojem muzeju uredil kotiček, kjer si jih bo mogoče ogledati oziroma se potopiti v svet preteklosti s pomočjo VR očal. Vizualizacijam bodo dodali nekaj minutni film, ki bo služil kot uvod v virtualno izkušnjo in ki bo obiskovalca seznanil s prostorom in časom, v katerega vstopa.

Slovenija je sicer po Kusetičevih besedah na obrobju območja, ki ga zajema pričujoči projekt, sami pa so za predstavitev izbrali železnodobna gradišča na Notranjskem, pri čemer bo poseben poudarek na hribu Ulaka nad Starim trgom pri Ložu.

Slovenija bo predstavila železnodobna gradišča na Notranjskem

Boštjan Laharnar, vodja projekta v Narodnem muzeju Slovenije, že nekaj časa intenzivno raziskuje železnodobna gradišča, ki jim je od Postojne mogoče slediti v dveh linijah. Ena gre proti Pivki in Ilirski Bistrici, druga pa mimo Cerknice in po Loški dolini. Gre za višinska gradišča, o katerih je bilo znanega razmeroma malo. Večinoma so bile znane le detektorske najdbe, arheoloških sistematičnih raziskav ni bilo veliko.

V zadnjih osmih letih pa so arheologi pokrajino proučili z metodo Lidar (Light Detection and Ranging). Gre za metodo daljinskega zaznavanja, pri kateri merijo zemeljsko površje z laserjem, nameščenim na letalo ter tako pridobijo natančen zemljevid površja oz. digitalni model reliefa. Razkrile so se številne gomile, kopice in druge strukture, ki kažejo na to, da je bila ta pokrajina gosteje naseljena in uporabljana, kot so arheologi domnevali do sedaj.

V sklopu projekta Arheološke eKrajine Podonavja so si zamislili uvodoma virtualni višinski prelet območja Notranjske z upodobitvijo prazgodovinske krajine, v nadaljevanju pa se nameravajo osredotočiti na en dogodek, in sicer na rimsko obleganje železnodobne naselbine na hribu Ulaka nad Starim trgom pri Ložu. Hrib je danes zarasel z gozdom, a pozimi, ko ni toliko rastja, je še danes mogoče opaziti tlorise hiš, ki kažejo na to, da je šlo za pomembno naselbino.

Laharnarjeve raziskave kažejo, da so v času rimske ekspanzije nekatera gradišča mirno prešla na rimsko stran, drugod je prišlo do upora. Iz arheološkega zapisa pokrajine je razvidno, da so gradišča na liniji proti Pivki in Ilirski Bistrici mirno prešla na rimsko stran, pri gradiščih na liniji proti Cerknici in Loški dolini pa je prišlo do uporov in za mnoge od njih je prihod Rimljanov pomenil tudi njihov konec.

Do močnega upora je prišlo tudi pri gradišču na Ulaki. Kot je pojasnil Kusetič, so bili že dalj časa znani ostanki enega rimskega oblegovalnega tabora, sedaj so z metodo Lidar odkrili ostanke še enega, kar so potrdili tudi s sondiranjem. Glede na arheološke najdbe tako sistematičnih raziskav kot tudi detektorašev je šlo za hude boje.

Vizualizacija se bo torej v drugem delu osredotočila na rimsko obleganje Ulake oziroma na kakšnega od detajlov, denimo rimski juriš na obzidje naselbine na način, da bi se obiskovalec muzeja s pomočjo navidezne resničnosti sprehodil med vojaki. Kot je poudaril Kusetič, gre v muzejskem okolju za dokaj pionirski projekt. Muzeji so pri sprejemanju novosti razmeroma zadržani in digitalne tehnologije uvajajo s previdnostjo, predvsem na podlagi predhodnih raziskav o željah in odzivih obiskovalcev.

V sklopu projekta se bodo posvetili tudi strategijam in standardom

V sklopu projekta načrtujejo tudi več strokovnih publikacij, v katerih se bodo osredotočili na strategije - tehnološke, arheološke in socialne - ter standarde. Tehnološke strategije so pomembne zaradi uporabe računalniške programske in strojne opreme. Pomembno je, da je vizualizacija kvalitetna, sicer ne doseže željenega učinka. Prav tako mora biti zanesljiva, kar pomeni, da nima tehničnih težav.

Kar se arheoloških strategij tiče, je potrebno predvsem določiti, kako daleč gre lahko arheološka interpretacija; na podlagi arheoloških podatkov je namreč mogoče nekatere stvari trditi z gotovostjo in nekatere le domnevati.

Socialne strategije so po Kusetičevih besedah tisti del, ko se bo ocenilo, v kolikšni meri in obliki si obiskovalci želijo tovrstnih vsebin. Izkušnja z navidezno resničnostjo je lahko namreč na eni strani zelo pozitivna, obiskovalca postavi v preteklost, ki jo občuti z več čutili, kot na običajni razstavi. Po drugi strani obiskovalca osami, z nataknjenimi VR očali jo izkusi sam.

V delu, ki bo posvečen standardom, pa bo potrebno določiti, kako implementirati najnovejše digitalne tehnologije v arheološke vizualizacije. Povedano drugače, kako najbolje izkoristiti razpoložljivo tehnologijo za čim bolj kvalitetno vizualizacijo krajine.

Projekt Arheološke eKrajine Podonavja traja od 1. julija letos do 31. decembra 2022, vreden je 2,5 milijona evrov.

Železnodobna dediščina bo vključena tudi v donavsko železnodobno kulturno pot

Povezavo med muzeji in arheološko krajino bodo skušali okrepiti s skupnimi mednarodnimi kulturnimi potmi. Kulturne poti so orodje za ohranjanje kulturne dediščine in uporabo slednje v trajnostnem turizmu. V projektu se bodo na eni strani povezali že z obstoječo potjo Iron-Age-Danube route, ki je trenutno v postopku certificiranja in jo podpira tudi EUSDR (EU Strategy for Danube region), na drugi strani pa bodo izdelali nove predloge za tovrstne poti.

Kaj natančno bodo izbrali na Slovenskem, po Kusetičevih besedah še ni določeno. Sam meni, da bo med izbranimi lokacijami zagotovo tudi Poštela pri Mariboru, nekaj bo dolenjskih lokacij, razmišljajo pa tudi o Notranjski. Kot je poudaril, pri tem ne gre toliko za trasiranje in označevanje novih lokacij, kot vključitev že urejenih, saj je poudarek predvsem na skupni promociji in financiranju.