Vlado Kreslin za STA: Kultura nas je spomladi gor držala

RTV Slovenija mu bo Ježkovo nagrado izročila danes v oddaji Vikend paket v neposrednem prenosu ob 17.20 na TV SLO 1. Po oceni žirije Kreslin v slovenski kulturni prostor prinaša duh svobode, solidarnosti, tolerantnosti in radosti življenja.

Sam sicer ni prepričan, da je njegovo ustvarjanje v Ježkovem duhu, ker je menil, da je po njem poimenovana nagrada namenjena duhovitosti in humorju, ki ju pri njem ni najti toliko. "A zgleda, da širše gledajo na to, na kreativnost v širšem pogledu," je komentiral izbiro žirije.

Za Ježka je slišal v začetku 60. let. Spomni se njegovih črno-belih oddaj na televiziji, njegovih šansonov, enkratnih nastopov. Spominja se ga predvsem vizualno, za vsebino pa je bil mogoče takrat še malce premlad. "Vsebino - zakaj kroglica, škatla, kdo je v črno skrinjico vrgel svoj glas, Cinca Marinca pa te stvari -, smo dojeli pozneje, takrat še ne, ko smo ga prvič videli," je povedal Kreslin.

Je bil pa Ježek po njegovem mnenju "absolutno večplasten", z večplastnim podajanjem, večplastno vsebino in večplastnimi sporočili, ki so bila "tudi politično precej hrabra in brezkompromisna in ironična, cinična". Po Kreslinovem mnenju je imel "samoironijo in distanco do sebe, do sistema pa itak".

Med Kreslinovimi vzorniki utemeljitev nagrade izpostavlja ameriškega kantavtorja Boba Dylana, tudi prejemnika Nobelove nagrade za literaturo. S preigravanjem njegove glasbe na kitari je tudi začel, pa z The Doors, The Rolling Stones in The Beatles.

"S tem smo se vzgajali, učili angleščine, sociologije, zgodovine ZDA, s tem smo se naučili marsikaj." To je bilo po Kreslinovih besedah značilno za večino tistih, ki so poslušali oziroma spremljali popularno glasbo. Z zasedbama Martin Krpan in Mali bogovi je kot predskupina nastopil na istem odru kot Dylan, a ga ni spoznal, ker "on ne klepeta".

Ljubljenec slovenskega občinstva, ki vsako leto razproda koncerte v Cankarjevem domu (CD), pa tudi koncert na Festivalu Ljubljana, je zaradi ukrepov za zajezitev koronavirusa in posledično manjšega števila sedežev na prizoriščih, dva koncerta v CD načrtoval že konec oktobra. S ponovno razglasitvijo epidemije so ju zdaj premestili na december.

Se pa ta praznina med občinstvom po njegovem mnenju čuti na samih nastopih. "Imeli smo nekaj nastopov čez poletje in še septembra in seveda, če igraš v športni dvorani, kamor pride 200 ljudi, je to popolnoma nekaj drugega. Je tista praznina v občinstvu, ki je res prazna v vseh smislih." Po drugi strani pa je opazil, da je bila prisotna obojestranska hvaležnost, tako nastopajočih kot publike: "Vsi smo se zavedali izredne situacije."

"Saj vsi vemo, kaj nas je od marca do maja gor držalo. Kljub vsej skepsi, ki se je v javnosti pojavila, in včasih negativnih reakcij na umetnike. Vemo, da če ne bi bilo filmov, glasbe, knjig, bi v lockdownu zelo tenko piskali vsi skupaj," je prepričan Kreslin.

Sam je v tem času izvedel 50 koncertov na balkonu, snemal s Teom Collorijem in njegovo zasedbo Momento Cigano, sicer pa ta kriza nanj "zaenkrat ne deluje kaj preveč inspirativno".

S sodelavci trenutno končuje štiridelno oddajo, serijo spominov o svojem očetu, ki bo zunaj predvidoma decembra, izdali so tudi pesmarico za mladinske pevske zbore in mladinske bende ter posneli spot po zgodbi Tista zakartana ura o njegovem očetu in njegovi uri, ki jo je njegov ded prinesel iz prve svetovne vojne. Pesmarico sta pripravila Miha Kavaš in Tjaša Šimonka Kavaš, sicer člana skupine Ethnotrip, in je po njegovih besedah požela izredno zanimanje med profesorji glasbe po osnovnih in srednjih šolah.

Kot je še povedal Kreslin, ves čas nekaj dela, tudi če ni na odru. Ker "tisto na odru je samo krona vsega ostalega dela. Do tega, da prideš na oder, pa moraš kar dosti delati. Na odru je zabavno, ono okrog pa ne čisto vse".