Tone Peršak za STA: Slovenski center PEN mora zasledovati cilje v mednarodnem kontekstu

Peršaka, ki je Slovenski center PEN vodil že en mandat, ki ga je dobil leta 2004, je tokrat nasledil dosedanjo predsednico Ifigenijo Simonović, ki ji je triletni mandat potekel že spomladi. Zaradi epidemije koronavirusa so se v PEN odločili, da ji bodo vodenje podaljšali do jeseni. Tako so pred tremi tedni pripravili zbor članov, na katerem so izvolili upravni in nadzorni odbor Slovenskega centra PEN ter častno razsodišče, glasovali pa so tudi za predsednika. Ker pa sta dva kandidata - poleg Peršaka je za mesto predsednice kandirala še Tanja Tuma -imel povsem enako število dobljenih glasov, 34, so morali volitve ponoviti, je za STA pojasnil Peršak.

Tokrat so volitve zaradi epidemioloških razmer potekale po pošti, na sedež slovenskega PEN so prejeli kar 85 glasovnic, kar pomeni, da je glasovalo 80 odstotkov vseh članov, ki jih je 110.

Na vprašanje, zakaj se je odločil za ponovno vodenje Slovenskega centra PEN, je odvrnil, da je že zelo dolgo član združenja, zato dobro pozna njegovo delovanje ter "ima predstavo o tem, s čim se mora ukvarjati, kakšna je njegova vloga in katere cilje mora zasledovati". Ob tem je poudaril, da je PEN v nasprotju z Društvom slovenskih pisateljev mednarodna organizacija, zato ne more zasledovati zgolj nacionalnih ciljev, kar je denimo naloga pisateljskega stanovskega društva. Člani PEN zato niso le pisatelji in pesniki oz. literati v ožjem smislu, pač pa tudi publicisti in drugi pišoči posamezniki.

Kot enega od temeljih nalog mednarodnega PEN je Peršak omenil prizadevanje za uveljavljenje vseh literatur, zlasti t.i. majhnih oziroma literatur v jezikih manjših narodov. To prizadevanje za enakopravnost vseh jezikov in literatur je po Peršakovih besedah pomembno zlasti danes, ko vlada kapital, ki postavlja svoja merila, promovira le uspešnice iz velikih svetovnih metropol in pri tem onemogoča preživetje literature manjših kultur, narodov oziroma jezikov.

V tem kontekstu lahko Slovenski center PEN skrbi tudi za uveljavljanje slovenske literature v svetu, saj Slovenija po Peršakovem mnenju ne vlaga dovolj v promocijo slovenske literature. Pojavlja se nekaj posameznih poskusov, ni pa sistemskih rešitev, ni centrov, ni aktivnega podpiranja prevajanja, je naštel. Peršak si želi, da bi lahko na tem področju skupaj s kulturno politiko vzpostavili ploden in koristen dialog.

Na vprašanje pomena frankfurtskega sejma in Slovenije kot njegove častne gostje je odvrnil da bo to nesporno velika priložnost za slovensko literaturo. Ob tem je poudaril, da so se prav s pomočjo tega sejma uveljavile nekatere manjše literature, kot sta islandska in norveška. Spomnil je, da je leta 2018 prav on, kot tedanji minister za kulturo, podpisal dogovor o tem, da bo Slovenija leta 2022 častna gostja te najpomembnejše literarne prireditve.

Ob tem je poudaril, da uspeh še ni zagotovljen, saj bo "ključno, kako se bomo predstavili". Peršak upa, da ne bo prišlo do uzurpacij, predstavitve le dela slovenskih založnikov. Želi si, da bi bila predstavljena čim širša paleta slovenski avtorjev ter čim širši slovenski literarni diapazon.

Med temeljnimi nalogoma mednarodnega PEN je Peršak opozoril še na dejavno zavzemanje za svobodo izražanja, ki je v velikem delu sveta še vedno omejena, ter za enakopraven položaj pisateljic oziroma literarnih ustvarjalk v razmerju do ustvarjalcev. Kot je poudaril Peršak, PEN pomaga tudi pisateljem, ki so zaradi svojega pisanja preganjani, morda zaprti oziroma se nad njimi izvaja nasilje. V ta namen je vzpostavljen poseben odbor PEN, ki si prizadeva za vse zaprte literate. Pred leti je bila tako vzpostavljena mreža mest, ki ponujajo azil za preganjane literate. To je tudi Ljubljana, kar finančno in s stanovanjem omogoča ljubljanska mestna občina, je spomnil Peršak. Tako so že pomagali oziroma gostili maroškega pisatelja in novinarja Alija Amarja, maroško pisateljico in novinarko Zineb El Rhazoui, iraškega pesnika in prevajalca Sameerja Sayegha ter sirijskega literata Mohamada al Monema.

Na vprašanje o starostni strukturi Slovenskega centra PEN je Peršak odvrnil, da se zadnja leta pridružujejo tudi mlajši ustvarjalci. Je pa poudaril, da v PEN pridejo šele takrat, ko jim cilji združenja postanejo blizu, to pa običajno še ni v začetku njihove literarne kariere. Poudaril je, da se je v zadnjih letih tudi močno povišalo število ustvarjalk. Če jih je bilo pred desetletji manj kot ducat, jih je danes že skoraj 40, je povedal Peršak in poudaril, da so s svojim odborom Mira zelo dejavne in opazne.

Peršak je v pogovoru spomnil še na na vsakoletna srečanja na Bledu, kjer se sestaja tudi odbor pisateljev za mir Mednarodnega PEN, ki si prizadeva za mir po svetu ter da pisatelji in intelektualci sprtih držav vzpostavljajo dialog. Kot je poudaril Peršak, ima srečanje na Bledu zelo dolgo tradicijo, saj poteka vse od leta 1966. Sledi 33. svetovnemu kongresu leta 1965 na Bledu, ki ga je organiziral znova ustanovljeni slovenski center PEN. Ob tem je poudaril, da nas koronavirus opozarja na to, kako pomembna so srečanja v živo, ki jih virtualna ne morejo nadomestiti.