Svet 2.11.2020 6:00

Mineva 70 let od smrti irskega dramatika in pisatelja Georgea Bernarda Shawa

Dublin, 2. novembra - Mineva 70 let od smrti irskega dramatika, satirika in pisatelja Georgea Bernarda Shawa, ki ga širša javnost pozna po komediji Pigmalion (1912). Shaw je svoje ustvarjanje v skladu s socialističnim prepričanjem posvetil družbeni kritiki. Nobelovec ni maral Hollywooda, a mu je scenarij za filmsko priredbo Pigmaliona vseeno prinesel oskarja.

Ljubljana. Podpis, nalivno pero. Foto: Tamino Petelinšek/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Podpis, nalivno pero.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

George Bernard Shaw se je rodil leta 1856 v Dublinu. S 15 leti je zaradi slabega finančnega stanja družine prekinil šolanje ter se zaposlil, pri 20 letih pa je prišel v London, kjer je delal v trgovini. Preživljal se je tudi z igranjem na klavir in novinarstvom. Shaw je bil samouk, ki si je znanje v popoldnevih pridobival v čitalnici Britanskega muzeja.

Leta 1884 je pomagal ustanoviti socialistično Fabiansko družbo, po letu 1888 pa je postal ugleden glasbeni, umetnostni in gledališki kritik. Medtem ko njegova prva prozna dela niso naletela na pretirano navdušenje, je kritično občinstvo kasneje prepričal kot dramatik.

Kot v Pregledu svetovne književnosti ugotavlja Janko Kos, je Shawowa dramatika nadaljevala izročilo realistične drame 19. stoletja, zlasti komedije nravi in tezne drame po Ibsenovem zgledu, z nekaterimi primesmi nove romantike.

Socialist Shaw je ironiziral meščansko družbo, njene ustanove, nravi in prepričanja ter njeni dvoličnosti, nemoralnosti in omejenosti postavljal nasproti razumnost, kritičnost in pogum individualizma. S tega stališča je prikazoval tudi zgodovinske dogodke in osebnosti, denimo Devico Orleansko v drami Sveta Ivana.

Shawow dramski opus je zelo obsežen - napisal je kar 57 iger, za njegova dela pa je značilno, da jim je vedno pripisal obsežne in podrobne uvode, v katerih je pojasnil stališča o stanju družbe. Omeniti velja drame, kot so Hiše vdovcev, Candida, Mož usode, Cezar in Kleopatra, Človek in nadčlovek, Doktor na razpotju, Hiša zlomljenih src in Sveta Ivana.

Njegovo dramo Pigmalion so za filmska platna priredili dvakrat, scenarij za prvo priredbo leta 1938 pa je dramatiku prinesel oskarja. Nagrado je Shaw označil za žalitev, saj je imel velik odpor do Hollywooda. Bil je prvi, ki je prejel tako oskarja kot Nobelovo nagrado.

Nobelovo nagrado za literaturo je prejel leta 1925, a je podelitvi najprej rekel "ne", potem pa nagrado vendarle prevzel. Tedaj 70-letni dramatik je po pisanju nemške tiskovne agencije dpa modroval: "Denar je rešilni jopič, ki ga plavalcu (beri: pisatelju) vržejo šele, ko je že dosegel rešilni breg."

Predstava My Fair Lady, čigar besedilo jo po knjižni predlogi Pigmaliona napisal Alan Jay Lerner, je eno od temeljnih del klasičnega muzikala, ki je na Broadwayu pridobilo laskav status najdlje izvajane predstave. Avtor glasbe je Frederick Loewe. Tako originalna drama kot muzikal sta bila uprizorjena tudi na slovenskih odrih.

Shaw je svoja zadnja leta preživel v Ayot St. Lawrenceu v Angliji. Umrl je 2. novembra 1950.