Nagrada Radojke Vrančič prevajalki Lari Unuk

Lara Unuk že desetletje prevaja iz nove in stare grščine ter poljščine. Po številnih revialnih objavah sta najprej izšla njena književna prevoda iz poljščine, v zadnjih dveh letih pa se je posvečala predvsem sodobni novogrški književnosti in tako slovenskim bralcem omogočila vpogled v živo literaturo v jeziku, iz katerega pri nas prevajajo le redki. Bele lise v slovenskem poznavanju se trudi zapolniti tudi s poglobljenimi spremnimi besedami, je v uvodu utemeljitve zapisala strokovna komisija v sestavi Matej Hriberšek (predsednik), Vasja Bratina, Saša Jerele, Suzana Koncut in Damjan Zorc.

Nagrado Radojke Vrančič za mlado prevajalko prejme za sklop prevodov štirih romanov, ki so izšli med letoma 2019 in 2020. Roman Iliasa Venezisa Številka 31328: knjiga suženjstva, ki je izšel lani pri Cankarjevi založbi, je klasika grške literature, ki se opira na avtobiografske podatke in zgodovinska dejstva. Zaznamujejo ga realistični opisi, pri poustvarjanju katerih je nujno poznavanje kulturnozgodovinskega in celo političnega ozadja. V delu tudi ne manjka poetičnih odlomkov, v katerih mora biti v prevodu pravi ton med subjektivnim, privzdignjenim jezikom in tragiko konteksta, v prvoosebni pripovedi pa se v opisovanju trpljenja in nasilja kaže tudi ironičen odnos. Vse te plati je Lara Unuk po oceni komisije tankočutno prenesla v slovenščino.

V prevodu romana Bog mi je priča Makisa Citasa (Beletrina, 2019) je Lari Unuk uspelo ujeti različne plasti govora, s katerimi se poigrava avtor, od sodobnega idioma, svetopisemskih citatov do kvaziizobraženskega in birokratskega govora. Njegove lege segajo od rahlega cinizma in občasne ironije do vzvišenosti. Besedilo, ki vizionarsko podaja grško realnost tik pred veliko gospodarsko krizo, v slovenskem prevodu deluje živo in prepričljivo, piše v obrazložitvi.

Jezik romana Dendriti Kalie Papadaki (Goga, 2019) spominja na tok zavesti, dolge stavke pa zaznamuje poetičnost, zaradi katere je v prevodu brez členjenja težko ohraniti razumljivost. Mladi prevajalki se je po oceni komisije to posrečilo, ne da bi pri tem zanemarila lepoto in zven besedila. Tudi materialne podrobnosti iz življenja malih ljudi v ameriški provinci, ki so slovenskemu bralcu neznane, so prevedene natančno, hkrati pa spretno in brez odvečnih opomb.

V prevodu romana Eksperiment ciprske pisateljice Mirto Azina Hronidi, ki je izšel letos pri KUD Police Dubove, je Lara Unuk uspešno prenesla v slovenščino izvirno literarno obliko na meji med romanom in kratko prozo. Suvereno se je spoprijela s slogovno raznovrstnostjo, pri številnih aluzijah in bolj ali manj predelanih citatih iz evropskih literarnih del, antične mitološke tradicije in pravljic pa spretno izbrala pravo mero med že znano dikcijo obstoječega prevoda in inovativnostjo. Težav, na katere je naletela ob slovenjenju ciprske različice knjižne grščine, v jezikovno dodelanem prevodu ni čutiti, je zapisala komisija.

Po njeni presoji prevajalka obvladuje različne jezikovne registre, temeljito pozna kulturnozgodovinski okvir grške stvarnosti in ima pretanjen čut za estetske plati književnega ustvarjanja v izvirnem in ciljnem jeziku.

Podelitev nagrade in spletni pogovorni dogodek z nagrajenko načrtujejo v sklopu letošnjega virtualnega Slovenskega knjižnega sejma, so še sporočili iz društva.

Nagrado Radojke Vrančič so lansko leto podelili Zarji Vršič za prevod zbirke Zemljevoden pesnika Eugena Guillevica.