misliV okenskem predelu Galerije Kresija na ogled razstava arhitektov
Ljubljana, 17. novembra - V Galeriji Kresija je od danes na ogled postavitev Vizije so 15: Univerza in mesto, ki jo je pripravilo Društvo arhitektov Slovenije s Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Ker so v veljavi ukrepi za zajezitev širjenja covida-19, bo razstava o vlogi univerze v mestu do 3. decembra na ogled v okenskem predelu Galerije Kresija.
Ljubljana.
Razstava Vizije so 15, ki jo je pripravilo Društvo arhitektov Slovenije s Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani, je bila na Kongresnem trgu prikazana med 26. oktobrom in 6. novembrom.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA
Razstava v Galeriji Kresija je nadaljevanje razstave, ki je bila na Kongresnem trgu prikazana med 26. oktobrom in 6. novembrom. Kot so spomnili organizatorji razstave, je Univerza v Ljubljani lani praznovala 100-letnico svojega obstoja. Z množico stavb ter na deset tisoče študenti in zaposlenimi ima nezanemarljiv vpliv na življenje in podobo Ljubljane. Lokacije, kjer svoj prostor dobijo stavbe univerze, imajo potencial postati generatorji urbanega življenja v širši okolici. Ta potencial pa je lahko v celoti izkoriščen le, kadar so te lokacije izbrane s strateškim premislekom.
V smislu prostorskega razvoja Univerzo v Ljubljani že od ustanovitve spremlja dilema med dvema prostorskima konceptoma, t.i. univerze v mestu, po katerem so fakultete razporejene po širšem mestnem središču, in konceptom univerzitetnega kampusa kot zaključenem univerzitetnem območjem na robu ali zunaj mestnega središča. Oba pristopa imata svoje prednosti in slabosti ter neposreden vpliv na razvoj mesta.
Rast Univerze v Ljubljani najbolje opiše model policentričnega razvoja. Izvornima univerzitetnima območjema, humanistično-tehničnemu v osrednjem in južnem delu Ljubljane ter medicinskemu, ki je umeščen ob Univerzitetni klinični center, sta se pridružili družboslovno središče za Bežigradom ter biotehniško na Brdu ob Zoološkem vrtu.
Ob tem ima Univerza v slovenski prestolnici tudi državotvorno vlogo in dolžnost, da njene stavbe niso le funkcionalno tehnično dovršene, temveč tudi simbolno reprezentančno vrhunske. Poskrbeti pa mora tudi za svoje študente. Ukvarjati se mora z vprašanji, kot sta, v kakšnih razmerah živijo in ali si študij in življenje v vse dražji Ljubljani še lahko privoščijo. Študenti soustvarjajo mestno življenje, zato bi si Ljubljana morala prizadevati, da v mestu ostanejo.
Postavitev v zaradi epidemije zaprti galeriji so si zamislili kot negiben dramski prizor: sejna soba Univerze v Ljubljani, zasedanje senata. Članice razpravljajo o prostorskem razvoju univerze. Projektor na steno projicira analitično gradivo, ki ga bodo članice upoštevale ali pa ne. Pred sabo imajo načrte, vizije, celo utopije. Kaj bo uresničeno, kaj bo ostalo na risalni deski, pa je vprašanje, so zapisali organizatorji ob razstavi.
Kuratorji razstave so arhitekti Nejc Černigoj, Ana Kreč, Gašper Medvešek in Anja Planišček iz Fakultete za arhitekturo.