Leonardo znamenite Bitke pri Anghiariju ni naslikal v Firencah

V knjigi sicer Francesca Fiorani, profesorica umetnostne zgodovine na Univerzi Virginia, ne poda odgovora na vprašanje, kje naj bi Leonardo naslikal delo, ki ji danes znano po številnih kopijah drugih umetnikov. Kot trdi, pripravljalne skice in risbe za omenjeno delo obstajajo, ni pa nobenih dokazov za obstoj same slike.

Doslej je veljalo prepričanje, da je Leonardova freska Bitka pri Anghiariju skrita za zidom s poslikavo slikarja in umetnostnega zgodovinarja Giorgia Vasarija v Salone dei Cinquecento v Palazzo Vecchio. Odkritje črne barve marca 2012, podobne tisti na znameniti Leonardovi sliki Mona Liza, je vzbudilo novo upanje, da je freska morda res skrita za zidom z Vasarijevo poslikavo. A Francesca Fiorani trdi, da pigment v resnici ni enak, kot ga je Leonardo uporabil pri Moni Lizi.

Eden tistih, ki je prepričan, da se Leonardovo veliko delo nahaja v Palazzo Vecchio, je tudi italijanski bioinženir in diagnostik umetnin Maurizio Seracini. Leta 2008 je njegov lov za izgubljeno Leonardovo fresko posnel National Geographic.

Seracini, ki deluje na Centru za interdisciplinarno znanost za umetnost, arhitekturo in arheologijo v San Diegu, se z znamenitim Leonardovim delom ukvarja že od leta 1975, ko se je prvič pojavila domneva, da je Vasari Leonardovo fresko skril za zid, namesto da bi jo preslikal. Njegova raziskava je bila sicer leta 1977 zaustavljena, a pozneje ponovno obujena.

Ker je bila stroka prepričana, da se je Leonardova Bitka pri Anghiariju ohranila, so pod pritiskom Seracinija leta 1979 po pisanju agencije Ansa tudi porušili dva kvadratna metra zidu z Vasarijevo poslikavo, a niso našli ničesar.

Z Bitko pri Anghiariju so želele Firence obeležiti zmago nad Milanom 29. junija 1440. Kipar Benvenuto Cellini (1500-1571) je po pisanju agencije Ansa Leonardovo fresko opisal kot "prelomno mojstrovino", ki jo mora vsak umetnik videti in proučiti. V pismu prijatelju iz Benetk pa je florentinski slikar Anton Francesco Doni leta 1549 Leonardovo fresko opisal kot "čudežno".

Delo je znano le po skicah in kopijah, glede originala pa je dolgo veljalo prepričanje, da izgubljen in da je bil žrtev Leonardove odločitve, da opusti tehniko slikanja na moker omet. Umetnik naj bi namreč v Palazzo Vecchio slikal z oljnimi barvami neposredno na suh mavec. Tako kot znamenita Zadnja večerja v Milanu se je slika kmalu začela luščiti, dodatno škodo pa je naredila še nevihta, ki je poškodovale tedaj še nedokončano stavbo. Leonardo je nato delo opustil in odšel v Milano.

Po prvotnem načrtu naj bi nasprotno steno salona krasila freska še enega velikana italijanske renesanse - Michelangela. Vendar pa Michelangelo dela - Bitke pri Cascini - ni niti začel.