Slovenija 26.11.2020 8:34

V SEM spletni kolokvij o etnologinji in antropologinji Branislavi Sušnik

Ljubljana, 26. novembra - Slovenski etnografski muzej (SEM) je ob 100-letnici rojstva Branislave Sušnik pripravil spletni kolokvij o tej izjemni znanstvenici, etnologinji, antropologinji in etnolingvistki slovenskega rodu, ki je svojo znanstveno in raziskovalno dejavnost posvetila Paragvaju. Kolokvij bo preko Zooma potekal med 13. in 15. uro.

Ljubljana. Slovenski etnografski muzej. Foto: Daniel Novakovič/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Slovenski etnografski muzej.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA

Na kolokviju z naslovom Dr. Branislava Sušnik: Refleksije bodo predstavljeni znanstvena raziskovanja ter dosežki in življenje Branislave Sušnik v Paragvaju, njeno 45-letno delo v Etnografskem muzeju Andres Barbero v Asuncionu in spremna publikacija, ki jo SEM izdaja ob tem jubileju. V njej zaokroženo podaja pregled dosedanjih prizadevanj SEM in predstavlja razstavni projekt, ki bo realiziran marca 2021.

Življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju bo predstavila Marija Mojca Terčelj, o njenem delu v Etnografskem muzeju Andres Barbero bo spregovorila Adelina Pusineri iz omenjenega muzeja, spremno publikacijo pa bo predstavila njena urednica Tina Palaić.

Branislava Sušnik se je rodila leta 1920 v Medvodah. Strokovno pot je začela na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Študirala je orientalske jezike in kulture v Rimu ter bila povezana z dunajsko kulturno-zgodovinsko šolo.

Po drugi svetovni vojni se je leta 1947 preselila v Argentino. Bila je znanstvena raziskovalka v Paragvaju. Več kot 40 let je bila direktorica Etnografskega muzeja Andres Barbero, na nacionalni univerzi v Asuncionu je vodila katedro etnologije in arheologije Paragvaja. Pod okriljem fundacije La Piedad je izvedla številne znanstveno-raziskovalne odprave med staroselska ljudstva severnega Chaka in vzhodnega tropskega pragozda.

Leta 1992 je prejela najvišje priznanje Paragvaja za znanstvene dosežke, posthumno pa so ji za prispevek k oblikovanju paragvajske identitete podelili častni naziv Paragvaja Gran Oficial.