Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

OZKA VRATA - ROMAN IZPOD PERESA FRANCOSKEGA PISATELJA ANDREA GIDEA

V ospredju romana Ozka vrata je Jerome Palissier, občutljiv fant, ki odrašča v Parizu, poletja pa preživlja pri stricu na podeželju v Normandiji, kjer živi tudi njegova sestrična Alissa, v katero se zaljubi. Njun odnos prevzame teža čustvovanja. V odzivu na materino nezvestobo in pod religioznim vplivom Alissa postane prepričana, da Jeromova ljubezen do nje ogroža njegovo dušo. Da bi ga odrešila čustev, se odloči zatreti vso svojo lepoto - tako umsko kot telesno. Nemogoči odnos zaljubljencev in težavnost odraščanja ter estetizem, prignan do skrajnosti, v romanu najprej upoveduje Jerome, proti koncu pa Alissa, tako da se perspektivi na koncu združita.

"Po čistosti linij in svoji dramatični napetosti spada med najlepše in najbolj pretresljive, kar je Gide kdaj ustvaril. A tudi v francoski in svetovni literaturi sploh ni dela, kjer bi bil čist, netelesen, skoraj nerazumljiv odnos, kakršen je med Jeromom in Alisso, podan tako resnično in prepričljivo, a obenem v vsej svoji tragičnosti, kakor je v tej knjigi," je zapisal prevajalec Božo Vodušek.

Andre Gide (1869-1951) velja za enega najbolj cenjenih pisateljev in kritikov svoje dobe, za katerega je značilna močna povezava med umetniškim izrazom in osebnim življenjem. Odraščal je v protestantski družini s strogo vzgojo, dobro je poznal Sveto pismo, kar se odraža tudi v njegovih delih. Obiskoval je Mallarmejev literarni krožek, kjer se je srečeval z velikani, kot so Paul Valery, Rainer Maria Rilke in Paul Claudel. Življenjski prelom je doživel leta 1893 na potovanju v Severno Afriko, kjer je srečal Oscarja Wilda in odkril svojo homoseksualnost. Bil je tudi urednik pri ugledni založbi Gallimard, iz njegove uredniške kariere je znano, da je zavrnil Proustov rokopis Iskanje izgubljenega časa.

SPREDAJ JE HODIL BABOUCAR - ROMAN O VSAKDANJIKU AFRIŠKIH MIGRANTOV

V romanu bralec spremlja dvodnevni izsek iz življenja mladih afriških prosilcev za azil, ki so pristali v italijanski Perugii. Njihov prihod in tudi bivanje v mestu je potisnjeno v ozadje in vtkano v dinamiko njihovih medsebojnih interakcij, odnosa z okoljem, predvsem pa odnosa pravnega, birokratskega, političnega in kulturnega okolja do njih. Živopisna druščina, na čelu katere je Baboucar, skuša iz svoje že začrtane usode iztisniti običajen vsakdan.

Pisatelj v romanu, nastalem v času velikih begunskih kriz in evropskih politik zapiranja mej, migrante, ne da bi jih prikazoval kot žrtve ali eksotične tujce, vpne v okvir nove vsakdanjosti z vsemi banalnostmi in večini nepredstavljivimi ovirami, ki jim odrejajo življenje, v katerem ni nič oprijemljivega.

Giovanni Dozzini (1978), po izobrazbi pravnik, je italijanski pisatelj, novinar, urednik in tolmač. Njegova pisateljska ustvarjalnost je usmerjena zlasti v literarizacijo družbenih, političnih in zgodovinskih dogodkov s perspektive vsakdanjosti. Doslej je napisal štiri romane. Za pričujoči roman je lani prejel nagrado Evropske unije za književnost.

NAŠ ASTOR - SLIKANICA O HIŠNEM LJUBLJENČKU

Glavni junak slikanice Andreja Arka je Jakec, ki si nadvse želi imeli psa. Mama ga poduči, da je imeti psa v majhnem stanovanju neodgovorno do živali in do sostanovalcev. Jakec se na poti iz šole srečuje z ostarelima zakoncema in jima pomaga pri manjših opravilih ob njuni hiši, pozimi pa gre zanju v trgovino. A dotrajana hiša postane starčkoma preveliko breme, zato zahrepenita po manjšem stanovanju. Tako se Jakcu kmalu uresniči največja želja. Ob njegovem nemškem ovčarju Astorju se tudi mladi bralec uči pravilnega odnosa do človekovega najboljšega prijatelja. Zgodbo je v svojem slogu izrisala Jelka Reichman.