Animateka v 17. spletni izdaji odprta v svet
Ljubljana, 28. novembra - V skladu z aktualnim stanjem bodo ljubitelji animacije letos preko spleta prvič spremljali tudi 17. mednarodni festival animiranega filma Animateka. Programski direktor Igor Prassel je za STA dejal, da bo kar 80-odstotkov programa Animateke odprtega za ves svet, je pa po drugi strani izrazil skrb glede zastoja slovenske filmske produkcije.
Prassel je uvodoma dejal, da so organizatorji festivala iz Društva za oživljanje zgodbe 2 koluta ob odločitvi za spletno izdajo Animateke vanjo vložili vse moči. V sodelovanju s spletno platformo Eventive so vzpostavili novo spletno stran, preko katere je mogoče kupiti vstopnice, gledati filme in spremljati dogodke. Obiskovalci imajo za festival možnost nakupa festivalske propustnice ali pa vstopnic za posamične projekcije.
Podobno kot pri nedavno zaključenemu spletnemu Liffu si bo tudi filme na Animateki ob nakupu vstopnice mogoče v štirih urah po izbiri vsebine ogledati ves čas festivala, od ponedeljka do 9. decembra. Ob določenih urah pa bodo potekali izbrani spletni dogodki. Nekaj jih bo posnetih vnaprej, nekaj jih bo potekalo preko Zooma. V ta sklop sodijo dogodki na AnimatekiPRO, kot so predavanja in večeri z avtorji.
Z Animateko do gledalcev z vsega sveta
Sicer je bilo Prasslu kot cinefilu žal, da animirani filmi ne bodo prikazani na kinematografskem platnu, za katerega so narejeni, a so se v festivalski ekipi takoj zavedli tudi priložnosti, da lahko s festivalom dosežejo globalno občinstvo. Zato so se kmalu angažirali v smeri urejanja pravic za spletno predvajanje filmov po svetu, in kot je ocenil Prassel, jim je uspelo zagotoviti, da bo 80-odstotkov programa letošnje Animateke odprtega za ves svet.
Izpostavil je solidarnost znotraj ekipe, saj so se naloge pri organizaciji spletne izdaje predrugačile, pa tudi v odnosu s koproducenti Kinodvorom in Slovensko kinoteko. V Kinodvoru so jim pomagali pri vzpostavitvi spletne platforme in bodo zato z njimi delili prihodek od vstopnic, v kinoteki pa bodo v letu 2021, ko se ponovno odprejo kinodvorane, predstavili obsežno retrospektivo hrvaškega filma in dva celovečerca, za katera niso dobili pravic za predvajanje preko videa na zahtevo.
"Je pa res, da je tako dogovarjanje lažje pri festivalih kratkega filma, ker je s celovečerci drugače. Tudi pri nas so distributerji za celovečerce zahtevali geoblok na Slovenijo in jih bomo tako lahko gledali le pri nas," je povedal Prassel. V spletni izdaji bodo sicer ponudili sedem celovečercev. Prassel je izpostavil film z močnim avtorskim pečatom Ubij to in zapusti to mesto režiserja Mariusza Wilczynskega, ki je nastajal kar 13 let in bo predstavljen tudi na AnimatekiPRO.
Vsebinsko močan nabor kratkih in celovečernih animiranih dokumentarcev
V sekciji Animirani dokumentarci bodo ponudili dva programa kratkih filmov ter tri celovečerne dokumentarce, ki se dotikajo različnih družbeno-političnih tem. Med celovečerci bodo film s povednim naslovom Država proti Mandeli in soobtoženim, ki ga podpisujeta Nicolas Champeaux in Gilles Porte, Še en dan življenja Raula De La Fuenteja in Damiana Nenowa, o potovanju poročevalca Ryszarda Kapuscinskega po od vojne opustošeni Angoli ter film Zero Impunity večih avtorjev, katerega namen je končati prakso "popolne nekaznovanosti za uporabo spolnega nasilja v oboroženih spopadih".
Tudi letos se bodo kratki animirani filmi potegovali za štiri festivalske nagrade; in sicer v glavnem tekmovalnem programu, v programu Mladi talenti Evrope in v Slonovem tekmovalnem programu. Svojega favorita bo izbralo tudi občinstvo, nagrajenci bodo znani v nedeljo.
Za glavno festivalsko nagrado se bo letos potegovala tudi slovensko-italijanska koprodukcija Vojna besed ali spoštljiva tišina? v režiji Lea Černica. "Gre za zelo zelo zanimiv film in menim, da smo dejansko dobili novega avtorja," je dejal Prassel. Slovenske barve zastopajo še trije študentski filmi, v Slonovem tekmovalnem programu pa kratka filma Tako zraste: petelin Mihe Kalana in Jerneja Žmitka ter Elsie Larise Nagode. Za celostno podobo festivala je poskrbel rezident in žirant Andrej Štular.
Nefinanciranje slovenskega filma Prassel označil za kriminalno dejanje
"To, da so v programu Mladi talenti Evrope trije slovenski filmi, kaže na to, da študenti na univerzah v Novi Gorici in v Ljubljani napredujejo v animaciji. Se pa sicer kot festival solidariziramo s celotno slovensko filmsko sceno, ker je to, da država ne izplačuje pogodb za nazaj, s čemer se je ustavilo financiranje slovenskega filma, kriminalno dejanje. Kar se tiče animiranega filma je zaradi tega pričakovati, da se naslednje ali celo naslednji dve leti ne bo delalo," je opozoril sogovornik.
Prassel je dodal, da se je zaradi situacije tudi več pomembnih avtorjev animiranih filmov odločilo, da svojih novih filmov ne prikažejo na spletnih festivalih, temveč raje počakajo na kina, saj so filme ustvarili za velika platna. Tako bo vsaj še eno leto denimo treba počakati za najnovejši film Špele Čadež.