misliLeopoldov muzej v dar prejel pomembno Klimtovo delo
Dunaj, 29. novembra - Leopoldov muzej je v dar prejel delo avstrijskega slikarja Gustava Klimta. Gre za oljno študijo Dionizovega oltarja, ki je nastala kot priprava za Klimtovo stropno poslikavo v dunajskem Burgtheatru. Sliko je na dražbi avkcijske hiše Dorotheum za muzej za 475.000 evrov kupil zakonski par z Dunaja, piše avstrijska tiskovna agencija APA.
V aktualnih kriznih časih in težkih gospodarskih razmerah zaradi ponovne zaustavitve javnega življenja so donacijo v muzeju označili kot "predbožično srečo". Kot je povedal direktor muzeja Hans-Peter Wipplinger, se mu v vsej njegovi poklicni karieri še ni zgodilo, da bi se nekdo pred dražbo obrnil nanj in ga pooblastil, da za muzej v imenu radodarnih donatorjev kupi tako pomembno delo.
Oljna študija je nastala leta 1886 za Klimtovo stropno poslikavo v dunajskem Burgtheatru. Donatorja, ki že od mladosti obiskujeta Burgtheater, sta želela, da bi bila slika trajno dostopna javnosti.
Donacija se po pisanju agencija APA lepo vklaplja v predstavitev Klimtovih slik na stalni razstavi muzeja z naslovom Dunaj 1900, poleg tega pomeni tudi pomembno obogatitev zbirke umetnikovih zgodnjih del v Leopoldovem muzeju.
Gustav Klimt (1862-1918) se je rodil na Dunaju, kjer je obiskoval šolo za umetno obrt. Od leta 1879 je delal pri slikarju Hansu Makartu, leta 1883 pa je odprl lasten studio, specializiran za stensko slikarstvo. Leta 1897 je na Dunaju ustanovil umetniško skupino Dunajska secesija. Umetniki secesije so se upirali tedanji klasični umetniški smeri in si prizadevali za preporod umetnosti.
V letih 1900-1903 je Klimt ustvarjal stropne alegorične poslikave za Univerzo na Dunaju, ki pa so povzročile škandal. Začetek nove ustvarjalne faze v njegovem delu je pomenil Beethovnov friz, nastal za XIV. secesijsko razstavo leta 1902. V njej sta bili v ospredju ornamentika ter zlata barva, svoj vrhunec pa je doživela leta 1907/08 s sliko Poljub.
Klimtova dela z močno simboliko in izstopajočim dekorjem so slavila čutnost in udobje takratnega časa. Toda upodobljena je bila tudi temna stran človeške eksistence: ogroženost, smrt in propad. V poznih letih ustvarjanja je "zlato fazo" nadomestil dekorativno-ekspresionističen slog, usmerjen k uporabi barv.