Zaključuje se knjižni sejem, sejemski del ostaja odprt do sobote

Po Kafolovih besedah je prodaja na spletnem sejmu manjša kot na lanskem sejmu v Cankarjevem domu, vendar založbe poročajo, da so v času sejma prodale od 50 do 500 odstotkov več kot sicer ob običajnih, nesejemskih dneh.

Med prednostmi spletnega sejma je Kafol izpostavil večji doseg: knjige so kupovali tudi ljudje iz manjših krajev, za knjigo leta so glasovali iz tujine, Schwentnerjev nagrajenec je prejel več kot tisoč čestitk, kar je desetkrat več, kot bi jih sicer, pogovor s pisateljem Tadejem Golobom si je ogledalo 3000 ljudi, je naštel. Ob tem je poudaril, da je sejem minula leta bolj veljal za ljubljanskega, zdaj pa upravičuje ime slovenski.

Prav to prednost bodo ohranili tudi pri poznejših sejmih v živo, ki jih bodo podprli s spletno platformo. Poznavalec knjižnega trga Miha Kovač je za STA ocenil, da smo se letos naučili, da bi bilo smiselno v prihodnje zanimive sejemske dogodke ponuditi tudi na spletu, kjer bi bili dostopni tudi pozneje. Ogledali pa bi si jih lahko tudi tisti, ki ne bi prišli na sejem.

Spletna prodaja knjig po Kovačevem mnenju ne more nadomestiti prodaje v živo. Ob tem je predstavil primer velikih knjigarn v Veliki Britaniji in ZDA, kjer se je izkazalo, da ob njihovem zaprtju večina bralcev preprosto ni več kupovala knjig. Zato spletnega sejma ne vidi kot nadomestek živega, temveč bolj kot letošnji "izhod v sili".

Slovenski knjižni sejem, ki se je začel v ponedeljek z literarnim večerom in podelitvijo Schwentnerjeve nagrade Primožu Premzlu, bo danes ponudil še nekaj dogodkov v sklopu t. i. Vikend premier. Te bo sklenil pogovor o minevanju in žalovanju, na katerem bo med drugim sodelovala tudi Manca Košir.

Poleg sejemskega dela, na katerem se je predstavilo 97 založb, je sejem ponudili več kot sto spletnih dogodkov, od katerih so jih skoraj 30 prenašali ob določenem času prek spleta.

Mesto v gosteh letošnjega 36. sejma je bilo letos Novo mesto, častna gostja pa Španija. Sejemsko dogajanje je potekalo v duhu časa oz. epidemije pod sloganom Narazen, a vendarle skupaj.

Na sejmu so poleg Schwentnerjeve nagrade podelili še veliko nagrado SKS - knjiga leta, ki jo je prejelo delo novinarja Boštjana Videmška Plan B., in nagrado za najboljši literarni prvenec SKS, ki so jo namenili delu Boruta Kraševca Agni. Društvo slovenskih književnih prevajalcev pa je Lari Unuk podelilo nagrado Radojke Vrančič.

Založniška akademija je ponudila okroglo mizo na temo Založništvo v Evropi in Sloveniji v času korone ter pogovor na temo Skrivnost norveškega knjižnega uspeha. V okviru sejma je potekal tudi pogovor o prihodnosti knjižnih sejmov.