misliMariborska dvorišča še ne dovolj izkoriščena za druženje
Maribor, 30. novembra - V mariborskem mestnem jedru je 156 dvorišč, ki pa večinoma samevajo, čeprav jih tamkajšnji prebivalci prepoznavajo kot pomemben del njihovih domov. Večina ljudi ne bi imela nič proti, če bi bili na teh dvoriščih kakšni manjši dogodki in bi tako bila odprta tudi za zunanje obiskovalce, je pokazala raziskava projekta Dvorišča Maribora.
Maribor.
Maribor, stanovanja, stavbe.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA
"Če ocenjujemo, da je povprečna velikost dvorišča okoli 100 kvadratnih metrov, potem to pomeni, da imamo v samem starem jedru več kot hektar površin za druženje, zelenje ali prosti čas," ugotavljajo v mariborskem Društvu Hiša!.
Njihova raziskava je pokazala, da je več kot polovica dvorišč neurejenih in čaka na lastnikovo ukrepanje, čeprav je velikokrat lastnik javna institucija. Trideset odstotkov dvorišč je betonskih ali tlakovanih in služijo predvsem za parkirišča, na 26 odstotkih pa so zelenice, vrtovi, grmovje ali drevesa. Majhen delež je zapuščenih in brez stanovalcev. Povprečno dvorišče je veliko 154 kvadratnih metrov, ocenjena starost hiš je 175 let.
Anketa med prebivalci teh dvorišč je pokazala, da jih 39 odstotkov želi, da bi bilo njihovo dvorišče bolj zeleno. "Zanimivo je, da nihče ne ocenjuje svojega dvorišča kot hrupnega," je povedala predstavnica Društva Hiša! Maja Pegan med današnjo predstavitvijo rezultatov.
Le dobra tretjina dvorišč je namenjena druženju, bodisi v družinskem krogu ali s prijatelji. S sosedi pa se tam druži le 17 vprašanih. "Žalostno je, da kar 48 odstotkov vprašanih pravi, da se s sosedi ne srečuje. Hkrati pa si kar 70 odstotkov želi rabo dvorišča s sosedi," je še povedala Maja Pegan.
"Samo dvorišča, ki jih ljudje uporabljajo, so smiselni prostori. Bolj ko so živa in bolj ko dopolnjujejo stanovanje, bolje se bodo stanovalci tam počutili," meni etnologinja Jerneja Ferlež.
Dobra polovica vprašanih v omenjeni anketi je dejala, da bi bili veseli, če bi na svojem dvorišču imeli manjše dogodke, odprte tudi za zunanje obiskovalce. Prav takšne dogodke prirejajo v Društvu Hiša! v okviru njihovega programa Živa dvorišča, s katerimi odkrivajo javnosti doslej skrite in neznane kotičke mesta.
Na podlagi izsledkov omenjene raziskave in ankete predlagajo, da se poišče načine aktivacije lastnikov za urejanje dvorišč in da občina sprejme odlok o rabi dvorišč, vsaj znotraj starega mestnega jedra.
Dvorišča trenutno nimajo jasno urejenega pravnega statusa, pa vendar so v zaščitenem območju in kot taka predmet varovanja kulturne dediščine.
Projekt Dvorišča Maribora je eden od izbranih projektov Podnebnega programa Mreže za prostor. Projekt sofinancirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi Sklada za podnebne spremembe.