Boštjan Videmšek za STA: Osnovna premisa knjige Plan B je manj trošenja

"To je osnovna premisa, ker tehnologija sama je prava školjka, če ni okoli nje in v njej primerna sociologija, če ne pride do neke družbene spremembe, in ta knjiga vsekakor poziva z vsako svojo črko stran od logike gospodarske rasti, širjenja in velike potrošnje. Nobena tehnologija prav nič ne pomaga, če bomo uporabljali vedno več energije, če bomo vedno bolj onesnaževali, vedno bolj trošili. Čas je, da sprejmemo neke odločitve, ki bodo zmanjšale začasno kvaliteto življenja za lepšo prihodnost. Tu sploh ni nobenih dilem," je za STA povedal Videmšek.

Po njegovih besedah je Plan B predvsem knjiga o pozitivnih, že delujočih praksah po vsem svetu v boju s podnebno krizo. "Je nabor delujočih rešitev iz različnih predelov, recimo zgodba Tilosa, prvega energetsko samopreskrbnega otoka v Mediteranu, seveda govoriva samo o obnovljivih virih energije, je zgodba o energetski in celostni družbeno-ekonomsko-socialni preobrazbi Islandije, je zgodba o zagonskih podjetjih, ki se ukvarjajo z neposrednim zajemanjem ogljikovega dioksida iz ozračja in njegovim shranjevanjem. Je zgodba predvsem o angažiranih posameznikih in skupnostih, ki so sprejeli odločitev, da ne bodo gledali, kako se dobesedno svet potaplja, ampak bodo storili nekaj v tej smeri."

Zgodbe so, tako Videmšek, večinoma od spodaj navzgor, hkrati pa je knjiga tudi nauk, da "brez neke širše povezave, širše okoljsko-podnebne koalicije s skupnostmi, politiko in tudi ekonomijo preprosto ne gre". Po njegovih besedah je namreč zelo pomembno znati priti tudi do finančnih sredstev. Recimo v Evropski uniji, kjer jih bo z novim zelenim dogovorom na voljo več kot kadarkoli prej. Videmšek zato meni, da bi se marsikdo lahko v knjigi dokopal do idej, kaj bi bilo dobro aplicirati tudi v Sloveniji.

Po drugi strani je to po njegovih besedah tudi zgodba o prihodnosti mobilnosti, ne samo električne. Je zgodba o t.i. litijevi poti, za katero sta s Krivicem prepotovala praktično ves svet, od enega grama litija, izkopanega visoko v bolivijskih Andih na Salar de Uyuniju, največjem slanišču na svetu, kitajskih tovarn električnih avtomobilov in tovarn litijevih baterij do ZDA, tovarne sintetičnega litija v Nemčiji itd.

"S to zgodbo poskušava pokazati, kaj se dogaja v ozadju prehoda v električno mobilnost. To nikakor ni samo enoznačna zgodba, ni vse zeleno, kar morda deluje zeleno, tako da poskušava imeti neko distanco in nek kritičen pristop do stvari, neidealiziran, in zdi se mi, da je to mogoče zelo pomembno v tem trenutku, ko svet bolj kot kadarkoli v moderni zgodovini dojemamo črno in belo," je povedal Videmšek.

Kot je dodal, trenutna pandemija ne ponuja nobenih razmislekov o podnebnih spremembah, temveč nasprotno: "Uzurpirala je prostor pozornosti, z dominacijo ene teme pa je podnebna kriza v tem času postala izjemno eksotična tema".

Sam ocenjuje, da so se razmere v tem času še zaostrile: "Najprej smo gledali v resnici patetične slike očiščenega neba nad številnimi mesti, kjer modrega neba ni bilo desetletja, nemudoma zatem, takoj ko se je odprla ekonomija, pa so emisije začele dobesedno naraščati v nebo in presegle najvišje vrednosti, zabeležene kadarkoli v zgodovini. Tako da občutek je, da bo nemudoma, ko se bo svet ponovno odprl, sledila radikalna nadkompenzacija izgubljenih užitkov."

Ob knjigi so, tik preden je dobila veliko nagrado knjižnega sejma, v Galeriji Fotografija pripravili posebno prodajno edicijo Krivičevih fotografij iz te serije. Kot je povedal fotograf, je izbral 50 motivov, ki so "malo bolj všečni in tudi za na steno". Gre za neke vrste crowdfunding oziroma množično financiranje, čeprav to v resnici ni, vseeno pa je namen zbrati nekaj sredstev, da bi prihodnje leto lahko spet potovala.

Knjigo sta namreč večinoma financirala sama, pri tem pa sta bila močno odvisna tako od domačih kot tujih objav, tudi v velikih svetovnih časopisih, kot so Le Figaro, Sydney Morning Herald in Spiegel. Ti so potrdili, da zanimanje za to zgodbo obstaja. Po Krivičevih besedah sta imela 70 objav v mednarodnih medijih po svetu, letos pa se je to ustavilo, ker "se piše samo še o covidu". Vendar pa, kot je še povedal Videmšek, je Plan B samo ena od postaj projekta B, ki se nadaljuje, enako kot podnebna kriza.

Knjiga je izšla pri založbi Umco, z njo pa se je ta prvič potegovala za omenjeni naziv. Kot je za STA povedal njen direktor in glavni urednik Samo Rugelj, svojih izdaj za to konkurenco v zadnjih letih niso prijavljali, ker se jim niso zdele primerne. Nagrajene knjige so po njegovih besedah "običajno nekaj več". Pri Planu B pa se jim je zdelo, da imajo neko celovito zgodbo, ki vključuje domačega novinarja, ki je tudi mednarodno prepoznaven in je bil tudi že nekajkrat nagrajen, temo, ki je globalna in globalno aktualna, ter fotografije Krivica, ki je prav tako precej prepoznaven fotograf zunaj slovenskih meja.

"Spremno besedo pa je napisala Lučka Kajfež Bogataj, ki je sodobitnica Nobelove nagrade za to temo - podnebne spremembe kot take, in to vse skupaj se nam je zdelo dovolj močno ali celovito ali primerno, da smo delo sploh prijavili," je povedal Rugelj. Za založbo, kot je UMco, se mu nagrada zdi velik dosežek, tudi zaradi tega, ker se je založniška branža spomladi ob prvem zaprtju knjigarn znašla v težavah in so nekaj časa kolebali, ali bi jo sploh izdali. Zdaj je na voljo tudi angleški prevod, tako v tiskani kot v elektronski obliki.