V Moderni galeriji v 2021 tudi Picassove ilustracije in Putrihova pregledna razstava

V Moderni galeriji Picasso in Putrih

Leta 1972 rojeni umetnik Tobias Putrih, ki živi in dela v Cambridgeu v Massachusettsu, se v konceptualnih in materialno efemernih projektih ukvarja z avantgardami 20. stoletja, zlasti utopičnimi in vizionarskimi koncepti arhitekture in oblikovanja. Oblikuje arhitekturne spremembe javnih prostorov - kinodvoran, knjižnic, galerij in univerz - ter gradi začasna okolja iz papirja, kartona, lesa in svetlobe, so zapisali v Moderni galeriji.

Pregledna razstava je po njihovih besedah ambiciozen projekt, ki bo zagotovil celosten pogled na številna dela mednarodno uveljavljenega umetnika, ki se gibljejo med kiparstvom in arhitekturo. Združila bo projekte zadnjih dveh desetletij, ki med drugim vključujejo ambientalne prostorske postavitve, obsežne instalacije, predmete in risbe. Razstava bo na ogled od 4. februarja do 2. maja.

Postavitev z naslovom Pablo Picasso: Ilustracije, ki bo na ogled od maja do septembra, bo združila vrsto del enega najbolj ključnih svetovnih umetnikov iz zasebne zbirki v Trstu. Zbirka je v lasti sestra, ki sta bili tudi dobri znanki Zorana Mušiča. Slovenski del svoje zbirke, tj. dela Zorana Mušiča, bosta z oporoko darovali Moderni galeriji. Razstava jima je v poklon, obenem je redka priložnost, da Moderna galerija lahko z lastnim konceptom, kustos je Marko Jenko, in ne zgolj prenosom razstavi vsaj določena dela Picassa, ki je vplival tudi na slovenske umetnike oz. moderniste, za vidnost katerih skrbi prav Moderna galerija. Predstavljene bodo Picassove ilustracije poezije, opere idr.

Od oktobra do decembra pa bo v Moderni galeriji postavljena razstava Večji od mene: sodobna umetnost in jugoslovanska dediščina. Šlo bo za prenos razstave, ki jo Zdenka Badovinac pripravlja za italijanski nacionalni muzej umetnosti 21. stoletja MAXXI v Rimu, kjer bo na ogled poleti.

Razstava bo predstavila sodobno umetnost z območja nekdanje Jugoslavije, ki se pri iskanju odgovorov na nuna vprašanja današnjega časa sklicuje na potenciale lokalnih emancipatornih tradicij. Te bodo posredno prisotne v osrednjem narativu, temelječem na imaginariju herojstva, kot se je spreminjal od druge svetovne vojne, ko se je formirala SFRJ, pa vse do današnjih dni, ko novo nastale države na tem teritoriju vse bolj zgubljajo suverenost spričo globalnih transnacionalnih povezovanj, so zapisali v Moderni galeriji.

MSUM od Božidarja Dolenca do Otolith Group

V MSUM bodo februarja odprli razstavo Avtografija, zagonetnost, uporništvo: fotografija Božidarja Dolenca. Prva obsežnejša posthumna razstava enega najvidnejših in najbolj priznanih ustvarjalcev na polju fotografije v drugi polovici 20. stoletja na Slovenskem je nastala na osnovi njegove leta 2016 pridobljene fotografske zapuščine.

Kompleksnost, bogastvo in obsežnost opusa avtorja, ki je s svojim nekonformističnim duhom ob tematiziranju uličnih prizorov izoblikoval fotografsko poetiko, prepoznavno po skoraj boleči neizprosnosti in pomenski trpkosti, in ki ga je posebna vizualna estetika dogodkov alternativne kulture od konca 70. let minulega stoletja pritegovala tako močno, da velja za njenega največjega pričevalca, sta narekovali, da se enako skrbno kot fotografijam, ki jih je Dolenc sam vključil v svoje znane cikle in se z njimi predstavljal na razstavah, posvetijo tudi njegovemu obsežnemu korpusu posnetkov alternativne kulture 80. let, so zapisali. Razstava bo na ogled od 23. februarja do 6. junija.

Od 24. junija do 3. oktobra bo na ogled razstava Politični performans 90-ih na območju bivše Jugoslavije. Naslavljala bo vprašanja, kot so: kaj in kako nam politični performans lahko pove o dogodkih v času vojn in o času po koncu vojn v Jugoslaviji, kakšne so bile povezave med (umetniškimi) performansi in političnimi in ideološkimi strukturami, iz katerih so nastali, ali lahko te specifične performanse povežemo s performansi v drugih delih sveta. Razstava je del večletnega mednarodnega projekta Naše mnoge Evrope, ki ga vodi konfederacija muzejev Internacionala.

Od 21. oktobra do 12. februarja si bo mogoče ogledati še razstavo The Otolith Group: Ksenogeneza in razstavo Nike Autor.

The Otolith Group sta leta 2002 ustanovila Anjalika Sagar in Kodwo Eshun. Člani delujejo na področju filma in videa, kot kustosi in pisci, ter razvijajo javne platforme za podrobno preučevanje podobe sodobnih družb. Razstavo je zasnoval Van Abbemuseum iz Eindhovna, partnerska inštitucija Moderne galerije znotraj mednarodne muzejske konfederacije Internacionala.

Glavna tema del Nike Autor so v zadnjih letih migracije, tako današnje migracije kot migracije iz Jugoslavije v Zahodno Evropo v 60. in 70. letih minulega stoletja. V MSUM bodo predstavili video instalacije, fotografske in tekstualne intervencije iz njene produkcije Obzornikov zadnjih dveh let.

Za november pa napovedujejo še razstavo Zasilni izhod. Združila bo dela iz zbirk Moderne galerije in sodobno umetnost, ki se pri iskanju odgovorov na okoljska vprašanja današnjega časa sklicuje na neoavantgardne umetnostne prakse in ekologijo. Osrednjemu jedru postavitve, ki ga sestavljajo skupine OHO, Pecs Workshop in TOK, Rudolf Sikora, Karel Miler, Miloš Šejn, Petr Štembera, Michal Kern, Dezider Toth, Natalia LL ter Slavko Matković, bodo sledile sodobne ekofeministične, zvočne in sorodne prakse Marjetice Potrč, Boruta Hlupiča, Marka Peljhana, Franca Purga, radiaCona in drugih. Razstava ob deseti obletnici MSUM-a bo nastala v dialogu z novo postavitvijo zbirk.