Slovenija 3.12.2020 9:00

Ob 220. obletnici rojstva Prešerna nove vsebine v Vrbi in Kranju

Vrba/Kranj, 3. decembra - Gorenjski muzej ob 220. obletnici rojstva Franceta Prešerna danes simbolno odpira novo stalno razstavo v Prešernovi hiši v Kranju. Tudi Zavod za turizem in kulturo Žirovnica stik z javnostjo ohranja prek spleta, in sicer z video dnevniki, ko bo spet možen obisk kulturnih ustanov pa bo Prešernovo rojstno hišo v Vrbi popestril nov film o pesniku.

Vrba.
Kip pesnika Franceta Prešerna in v ozadju njegova rojstva hiša.
Foto: Tinkara zupan/STA
Arhiv STA

Zaradi epidemioloških razmer v Gorenjskem muzeju ne morejo pripraviti odprtja nove stalne razstave v sami Prešernovi hiši v Kranju. Namesto tega bodo drevi ob 18. uri razstavo simbolno odprli s kratkim filmom, ki ga bodo premierno predvajali prek svoje spletne strani in Facebook profila, so sporočili iz Gorenjskega muzeja.

Prešeren je v Kranj prišel 5. septembra 1846. Najel je celotno prvo nadstropje Mayerjeve hiše. S seboj je pripeljal sestro Katro in pisarja Andreja Rudolfa, nezakonskega sina prijatelja Andreja Smoleta. V delu hiše si je uredil stanovanje, na drugi strani pa pisarno za opravljanje odvetniškega poklica.

Prešernova spalnica in pisarna bosta na razstavi poudarjena prostora, saj je v teh sobah predstavljeno originalno pesnikovo pohištvo in ambient. Do spalnice se pride skozi Katrino sobo, kjer je pesnik z izbranimi predmeti predstavljen kot ključni umetnik slovenske romantike in vodilna družbenokritična osebnost 30. let 19. stoletja.

Razstava je opremljena z likovnimi poudarki in kompozicijami umetnika Andreja Štularja. Vizualno spremljavo Prešernovih pesmi dopolnjuje možnost poslušanja uglasbene poezije popularnih slovenskih glasbenikov.

Prešeren je v 40. letih doživljal številne življenjske krize in ustvarjalni zaton. Kljub temu je njegov pesniški talent prepoznal Janez Bleiweis, ki je pesmi objavljal v časopisu Novice, s katerim je znova postavil poezijo na prvo mesto pri izgradnji narodne identitete. Poezije so kot steber slovenstva izpostavljene tudi kot ključna muzealija Rudolfove sobe in razstave nasploh.

Prostor pred Prešernovo pisarno je po novem posvečen največjim slovenskim pesnikom, Prešernovim nagrajencem. Prikazan pa je tudi izjemen vpliv Prešernovega kulta na najrazličnejša področja družbenega in ustvarjalnega življenja vse do danes, pojasnjuje kustos Gašper Peternel, ki je lansko leto poskrbel tudi za prenovo stalne razstave v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi.

Letošnja novost v Vrbi bo nov animiran film. "Ko bo hiša zaradi epidemije lahko znova odprla svoja vrata, bo kratek film skozi animirane like na zanimiv in zabaven način obiskovalcem predstavil Prešernovo življenje," je napovedal direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Matjaž Koman.

Stik z javnostjo v tem času ohranjajo z video zapisi, ki jih objavljajo na spletni strani zavoda in ki nudijo virtualni sprehod po Poti kulturne dediščine Žirovnica. V njih vodniki predstavljajo anekdote in zanimive zgodbe iz življenja znamenitih žirovniških mož. Na ta način pomagajo tudi učiteljem in otrokom pri izobraževanju na daljavo.

V prihodnje se Vrbi obetajo velike spremembe. Žirovniški občinski svet je namreč pred kratkim sprejel podrobni prostorski načrt za obvoznico. Z njo bodo Vrbo razbremenili prometa, ki teče tik ob Prešernovi hiši in negativno vpliva na spomenik državnega pomena. Hkrati se odpirajo možnosti spremembe arhitekturne zasnove, s katero bi lahko dosegli drugačni videz vasi in ga približali Prešernovem času, je povedal žirovniški župan Leopold Pogačar.

Nove možnosti za prezentacijo kulturne dediščine prinaša tudi lanski odkup nepremičnin ob neposredni bližini hiše. Pogačar je ocenil, da je to drugi največji dogodek po odkupu Prešernove domačije leta 1939. V objektih, ki sta jih s skupnimi močmi kupila občina in država, načrtujejo nadgradnjo prezentacije dediščine, nove vsebine, galerijsko in gostinsko ponudbo, pa tudi različne dogodke, od porok do seminarjev.

"Gre za priložnost, ki jo moramo izkoristiti. Za to nam ne sme nam biti žal sredstev in ne časa," je poudaril Pogačar. Spomnil je, da je po zamenjavi ministra za kulturo prišlo do krajšega zastoja v projektu, vendar so se stvari uredile. "Občina bo konstruktivno sodelovala z državo, kajti projekt, čeprav sta dva lastnika, mora delovati kot celota in odpreti možnosti prezentacije Prešerna, zgodovine jezika in poezije na drugačen, sodobnejši način," je izpostavil župan, ki v naslednjih desetih letih vidi Vrbo kot epicenter slovenske kulture.