Celjsko gledališče v 70 letih od skromnih začetkov do uveljavljenega slovenskega odra

Kot piše na spletni strani Gledališča Celje, je bila prva premiera poklicnega ansambla uprizorjena 17. marca 1951, in sicer predstava Mire Mihelič Operacija v režiji Toneta Zorka. Prva in edina zaposlena igralka v sezoni 1950/51 je bila Nada Božič. "V skoraj 70 ustvarjalnih letih pa so se po naših deskah sprehodila številna velika imena slovenskega gledališča in zapisala ime Gledališča Celje v gledališko zgodovino," so zapisali v celjskem gledališču.

Kot je v letošnjem pogovoru za STA dejal Slavko Pezdir, poznavalec slovenskega gledališča, ki je bil med letoma 1982 in 1986 tudi upravnik celjskega gledališča, je že od sredine 19. stoletja Celje veljalo za mesto z živahnim gledališkim dogajanjem. Najprej je to potekalo na ljubiteljski ravni, ko so domoljubi v okviru čitalnic začeli s prvimi poskusi uprizarjanja slovenskih iger. Med nosilci prizadevanj za poklicno gledališče pa je bil farmacevt Fedor Gradišnik, ki je bil od leta 1949 tudi prvi upravnik poklicnega Mestnega gledališča.

Zelo pomembno obdobje gledališča po Pezdirjevih besedah sega v začetek 70. let oziroma v čas vodenja dramaturga Bojana Štiha, ki je, kot meni Pezdir, v svojih visokih estetskih ciljih in drznih repertoarnih zamislih morda celo nekoliko pretiraval. Eno sezono so denimo igrali samo slovenske novitete. S tem je odvrnil del abonmajskega občinstva, obenem pa dosegel odločen preboj na odmevne jugoslovanske festivale.

Kot je poudaril Pezdir, so je na celjskem odru preizkusila cela plejada slovenskih igralcev. Med igralci gledališča sta kar dva dobitnika najvišjega gledališkega priznanja Borštnikovega prstana - Janez Bermež (1998) in Anica Kumer (2003), ki sta bila v celjskem gledališču zaposlena vse do svoje upokojitve, so zapisali v gledališču.

Leta 2000 je Borštnikov prstan prejel Aleksander Krošl, ki je bil član celjskega ansambla okoli 20 let in je na celjskem odru odigral večino svojih najvidnejših vlog. Leta 2011 je Borštnikov prstan prejela Milada Kalezić, ki je svojo profesionalno pot začela v SLG Celje v sezoni 1977/78 in ostala v Celju skoraj četrt stoletja. Leta 2015 pa je Borštnikov prstan prejela Ljerka Belak, ki je bila članica celjskega gledališča od sezone 1971/72 do sezone 1993/94.

Umetniški del celjskega gledališča danes sestavlja ansambel profesionalnih igralcev, stalni dramaturginji, lektor in upravnica, ki skrbi tudi za repertoar gledališča. Repertoar je zelo raznolik, pokrivajo vse gledališke žanre domačih in tujih avtorjev, tako klasična dela kot novitete.

Letno odigrajo več kot 220 predstav na domačem odru in gostovanjih po Sloveniji in tujini, ki si jih ogleda okoli 60.000 gledalcev. Predstave lahko gledalci spremljajo na dveh prizoriščih, in sicer na Velikem in Malem odru, ki so ga odprli v prostorih nekdanje knjižnice v sezoni 2015/16. Velika dvorana ima 216, Mala dvorana pa 70 sedežev. V minuli sezoni so prenovili Veliko dvorano in oba foyerja.

Gledališče Celje, ki je edino profesionalno gledališče v Savinjsko-Šaleški regiji, je tako kot vse kulturne institucije zaradi epidemije že dlje časa zaprto. Podobno kot druga gledališča na svoji spletni strani ponujajo na ogled nekaj preteklih produkcij, trenutno sta na voljo posnetka Shakespeare drame Romeo in Julija v režiji Matjaža Zupančiča in avtorskega projekta Branka Završana Dej, ne govor.