Andrej Štular za STA: Umetnost je najvišja oblika človekovega izražanja

Kot rezident 17. Animateke ste avtor celotne grafične podobe festivala ter slikofrca, ki tako kot vaša slikanica/strip Medved (Stripburger) temelji na tehniki asemblaža. Gre za tehniko, ki nadgrajuje kolaž v formi 3D, zanjo pa je značilna uporaba najdenih materialov. Opozarja na industrijskost in na kopičenje materialov. Od kdaj se navdušujete zanjo in zakaj? Zakaj ste jo izbrali tudi za oblikovanje festivalske podobe?

Najdeni materiali me pravzaprav navdušujejo že od nekdaj. V sebi imajo neko skrivnostnost, pa naj gre za kamen, rogovilo, del predmeta ali industrijski odpadek. Dostikrat ne vem, kako se je predmet ali objekt znašel tam, kjer sem ga našel, velikokrat pa tudi ne vem, kaj je bila njegova funkcija. Sta pa poglavitna dva razloga, da ga poberem in odnesem: stvar mora biti fotogenična in obvladljiva - se pravi ne prevelika ali pretežka.

Zakaj... To tehniko sem izbral, ker se mi zdi, da sem jo v zadnjih letih spretno uporabil v različnih medijih. Je pa iskanje, brskanje, prestavljanje, sestavljanje in drugo čaranje z vsemi temi stvarmi že samo po sebi zelo podobno animaciji.

Asemblaž je deloma vpet tudi v vašo serijo zidnih poslikav na Metelkovi z naslovom Kolaps. Gre za podobe ljudi, ki hitijo iz službe domov in spet v službo, eden mimo drugega, zmanjkuje jim časa in ne znajo več komunicirati. V vašem delu je tudi sicer čutiti močan družbeni angažma...

Nikoli v življenju še nisem ustvaril dela, ki bi bil zgolj dekor ali okras. Vedno je nek razlog, da se lotim ustvarjanja in ta razlog je lahko tudi zelo banalen. Umetnost je najvišja oblika človekovega izražanja, zato bi morala biti del vsakdana vsakega človeka.

Glede na to, da ste vsestranski umetnik, saj delujete tako v polju ilustracije in stripa kot slikarstva, kiparstva, fotografije in filma, prav tako pa oblikujete tudi lutke in ustvarjate scenografije, me zanima, kakšno mesto ima v vašem umetniškem opusu animacija?

Do filmske animacije sem prišel povsem po naključju. Stare in tehnično neuporabne dele filma se mi je zdelo škoda zavreči, takrat sem večinoma snemal na super 8 format, zato sem jih fizično napadel; začel sem risati in praskati neposredno na film, te dele sem zmontiral in potem ljudem govoril, da ustvarjam filme brez uporabe filmske kamere.
Drugače pa so bili vsi moji animirani filmi čista igra in raziskovanje medija, to je bila ljubezen do filmskega traku in za njih nikoli nisem nikoli zaprosil za kakršnakoli sredstva.

Zdaj se z animiranim filmom ukvarjam predvsem kot mentor. S partnerico Petro Stare namreč delamo s skupino otrok, ki jih zanima filmska animacija pa tudi strip, lutke. Do sedaj smo posneli že štiri animirane filme.

Programski direktor Animateke Prassel mi je dejal, da vas snubi, da bi v tehniki asemblaža ustvaril tudi animirani film? Vas mika ta projekt? So že kakšne ideje na to temo?

Ne samo Prassel, tudi sam in kar nekaj ljudi mi omenja in me napeljuje na to, da bi se dalo s takšnim materialom narediti animirani film. Ja, vse je v redu in fajn, imam vse: idejo, scenarij, likovno podobo, animatorje, glasbenike, tehnično ekipo ... skratka majhna ekipa, kateri zaupam. Potrebujem le čas in denar.

Sicer ste širši javnosti poznan predvsem kot stripar. Ob omenjenem Medvedu ste izdali že pet stipovskih albumov - Kronike (2015), Bežimo, svet se podira! (2014), Živa sem (2011), Kompost (2008) in Lustri (2000). Pripravljate morda kakšen nov strip?

Za drugo leto - stripovski album o zame največjem slovenskem pesniku. Pa ne o Prešernu.

V sklopu Animateke je preko spleta na ogled vaša razstava 36s, ki je sicer fizično postavljena v kranjskem otroškem kulturnem centru Krice Krace. Ta razstava predstavlja prav tvoje delovanje na različnih umetniških področjih. Kako ste opravili nabor del zanjo?

Tako da sem se zabrskal v škatle in mape, potegnil ven vse živo in potem to vse skupaj približno en teden prekladal, prestavljal, pospravljal, obešal in razporejal po prostoru, ko sem bil približno zadovoljen. Razstava je kot kakšen mini koncentrat različnih medijev in tehnik, v katerih ustvarjam.

Koronačas je prizadel umetnike in kulturnike po vsem svetu, države umetnosti pomagajo vsaka na svoj način. Pri nas je s strani kulturnikov čutiti veliko nezadovoljstvo. Komu bi danes namenili vaš zapis Kultura ti materina!, ki ga berem kot klic k razumevanju, da je kultura tako kot materni jezik bistvo našega slovenstva in jo je treba še naprej gojiti in negovati?

Kultura ti materina! se je pojavila enkrat nekje v eni od mojih skicirk. Ko sem jo potegnil ven, se mi je zdela super izjava in dokaj aktualna za celotno dogajanje, tako pri nas kot okoli nas. Lepa in večpomenska. Zavoljo jezika in kulture smo preživeli, če komu to ni jasno.