Alen Steržaj iz Big Foot Mame za STA: Odzivi na Izštekane so nas presenetili

Ostali člani zasedbe so pevec Grega Skočir, kitarist Zoran Čalić, bobnar Jože Habula in kitarist Daniel Gregorič.

Če sodimo po Izštekanih, ste dejavni kljub koronavirusu.

Da, ker je nesmiselno, da sedimo doma križem rok in se smilimo samim sebi. Bolj je smiselno, da človek usmeri energijo v kreativnost, če se le da, in smo kljub vsem ukrepom našli način, da smo se lahko dobivali na vajah in naredili Izštekane. Čeprav se je letos poleti začelo odpirati in je s koncerti do 500 ljudi kazalo, da bo konec krize, je bilo za nas še vedno premalo, glede na to, da smo velik bend, ki igra za 1000 in več ljudi in za mladino, ki nori pod odrom. Ker bi bilo elektriko zelo težko izvesti v takšnih razmerah, kjer morajo ljudje sedeti in se ne smejo gibati, je bilo potem treba narediti plan b, ki pa ga mi nismo imeli za razliko od drugih bendov, ki so že prej igrali akustiko in so nastopali na takšnih odrih. Poleti smo se šele lotili in je trajalo, da smo to naredili. Imeli pa smo srečo, da nas je Jure Longyka povabil v Izštekane, tako kot nas vabi vsako leto, a smo se temu izogibali, kolikor se je le dalo. Zdaj se je poklopilo, sploh glede na to, da so nam odpadle Stožice in praznovanje 30-letnice. Tako da smo 30-letnico zapakirali v ta projekt, ker Stožice niso odpovedane, ampak so samo prestavljene.

Kakšen pa je bil za vas ta prehod z elektrike na akustiko?

Bil je kar malo boleč, ker smo navajeni, da hrumijo ojačevalci in kitare, da suvereno stopimo na oder in stojimo na njem, se gibamo, da damo vso telesno energijo v to. Nikoli si nismo mogli predstavljati, kako bo nek komad, ki je bil narejen za električno kitaro, zvenel na akustiki. Zdelo se nam je, da bi bil rif preveč blag in neprepričljiv. Zato smo naše komade kar precej obrnili, kar se tiče aranžmajev, tako da je Longyka rekel, da se mu zdijo, kot da so čisto novi. Seveda je bilo odvisno od komada do komada, nekateri so rabili korenitejše zasuke, drugi manj.

Ste mogoče sledili, kakšen je bil domet koncerta, glede na to, da je bil prenašan prek spleta?

Valu 202 se je v prvih nekaj minutah sesula stran, ker je bil tak naval, ki ga niso vajeni. Kot so govorili neuradno, je številka pri Izštekanih 100 ali 200, pri nas pa je bilo 5000 in jasno, da se je za nekaj minut sesulo.

Če k temu dodamo še poslušalce prek radia, so številke res visoke.

Seveda. Se niti ne čudim, glede na to, da so ljudje doma in se dolgočasijo in jim je mogoče na trenutke že tesnobno in so imeli čas, da so temu prisluhnili. Ker odzivi so res fenomenalni, še nas so presenetili.

In kako se je zdelo vam, če govorimo o neki novi realnosti, za katero kaže, da bo še nekaj časa trajala? Bo za vas ta preskok sprejemljiv v smislu, da bi koncerte izvajali na ta način?

Mi smo porod preživeli in nas je ta muzika zelo potegnila, tako da smo v bistvu ambivalentni. Imamo dve izrazni možnosti: elektrika za velike koncerte, ko se bodo sprostili, do takrat pa lahko igramo, če se bo sprostilo vsaj za 500 ljudi, kot je bilo lani poleti, za sedečo publiko, mogoče tudi za starejšo publiko. Ker treba je vedeti, da imamo že tri generacije publike, od mularije do babic, in babice seveda ne hodijo na iste koncerte kot mularija. Bi pa prišle tako, da se usedejo, da je bolj intimno, da ni tako glasno. Tako da nameravamo iti tudi na teren, saj povpraševanje je, bilo je že v preteklih letih, ko so nas organizatorji koncertov vabili na akustiko, pa smo se temu vedno izogibali. Super je, da nas je Longyka povabil, da imamo tudi reklamo.

Jubilejni koncert ste verjetno načrtovali s kakšnimi posebnimi gosti...

Tudi ti so bili v igri, a ne v tolikšni meri kot pred petimi leti, ko smo imeli več kot deset gostov. Pripravljen je bil nekoliko drugačen koncept s presenečenji, nismo pa ga še začeli realizirati, ker se je korona zgodila že spomladi, ko smo ga nameravali začeti pripravljati. Zato smo morali ljudi obvestiti, da je koncert preložen in smo si predstavljali, da bo med poletjem veliko vračanja vstopnic, zgodilo pa se je, da je bilo več prodanih kot vrnjenih. Upamo, da bo koncert res prihodnje leto, da ga ne bo treba še kaj prestavljati. Naših oboževalcev gotovo ne bomo razočarali, a moramo še malo potrpeti. Mislim, da ljudje komaj čakajo, da gredo na koncert.

Za vami je torej 30 let in osem studijskih plošč, koliko pa je še idej?

V tem obdobju imamo veliko časa za ustvarjanje, tako da sem imel spomladi kar en velik kreativni naval. Očitno so me obiskale muze in sem spesnil 13 osnutkov komadov za naprej, ki zdaj čakajo na svojo priložnost, da se realizirajo, tako da idej vsekakor ne manjka. Ne delamo pa nič na silo v smislu, da bi si rekli, dajmo zdaj narediti komade. Tako ne gre. Jaz se prepustim: ko me obišče muza, delam, lahko pa traja tudi pol leta, ko ni nobene ideje.