Za MGML v prihodnjem letu dodaten izziv odprtje Galerije Cukrarna

Odprtje Galerije Cukrarna bo po Peršinovih besedah obenem priložnost za nove vizije in razvoj njihovega poslanstva. Dela na projektu niso zastala niti v koronskem času in potekajo v skladu z načrti. Otvoritvena razstava, ki je zaenkrat skrivnost, pa bo po Peršinovih besedah nedvomno pokazala ves potencial novih prostorov. "Naš namen je, da z različnimi umetniškimi projekti ustvarimo odprt javni prostor, kjer bo sodobna umetnost lahko izpričala vse svoje potenciale in večplastnost svojih sporočil" je zapisal.

Osrednji poudarki v Mestnem muzeju Ljubljana

V Mestnem muzeju Ljubljana bodo začeli z razstavo Ko si v dvomu, pojdi v muzej, ki jo pripravljajo v sodelovanju s kustosom Tevžem Logarjem. Osvetlila bo pomen zbirateljstva, ki je pri nas izjemno podcenjeno. "S pomočjo petih priznanih evropskih zbirk sodobne umetnosti bomo pokazali, zakaj so zbiratelji pomemben del umetnostnega sistema ter kakšen je njihov pomen za delo umetnikov in razvoj celotne umetniške scene," je zapisal Peršin. Na razstavi bodo zastopana tudi nekatera svetovno priznana imena, kot so Constantin Brancusi, Maurizio Cattelan, Shirin Neshat, William Kentridge, Joseph Beuys, Diane Arbus, Jean Arp in Hito Steyerl.

Junija bodo v muzeju odprli razstavo, posvečeno 200-letnici Ljubljanskega kongresa. Predstavila bo takratno geopolitično stanje Evrope in vlogo Ljubljane, ki je gostila kongres evropskih vladarjev in diplomatov. Razstava sovpada s predsedovanjem Slovenije EU, kar je po Peršinovih besedah tudi priložnost za kritičen pogled na evropsko perspektivo danes.

V Mestni galeriji ženske umetnice, v Galeriji Jakopič reportažna fotografija

V Mestni galeriji bo konec aprila gostovala razstava Ko gesta postane dogodek, ki je plod sodelovanja med Ljubljano in Dunajem. Razstavo, ki izpostavlja moč umetnosti žensk, so v decembru odprli v dunajskem razstavišču Kunstlerhaus, na njej pa se predstavljajo pomembne avstrijske in slovenske umetnice. Od slovenskih avtoric so med drugimi prisotne Marjetica Potrč, Maruša Sagadin, Polonca Lovšin in Maja Smrekar.

V Galeriji Jakopič bodo pozornost posvetili slovenski reportažni fotografiji. Prvi celosten pogled na razvoj tega žanra na Slovenskem od konca 1. svetovne vojne do začetka 21. stoletja bo raziskal pomen tega pomembnega dela fotografskega ustvarjanja in predstavil bogato zakladnico, ki do sedaj še ni bila ustrezno obravnavana, tudi s pomočjo teoretične refleksije.

Sledila mu bo pregledna razstava dela Rogerja Ballena, enega najpomembnejših fotografov današnjega časa, narejena prav posebej za prostor Galerije Jakopič. Kot poudarja Peršin, jim je v izjemno čast, da fotograf za svojo pregledno razstavo izbral prav Galerijo Jakopič, "saj bo naš prostor zavzel pomemben mednarodno referenčen okvir in postavil naše prostore v fokus zanimanja za svetovno fotografsko umetnost".

Še nekaj razstav po drugih razstaviščih MGML

Galerija Vžigalica bo še naprej ponujala vpoglede v delo domačih in tujih ustvarjalcev, s posebnim pogledom na različne umetniške prakse. "Tu lahko omenimo že stalno sodelovanje s festivalom Svetlobna gverila in gostovanje pomembnega japonskega umetnika Yoshinorija Niwe," je zapisal Peršin.

V galerijah KC Tobačna 001 in v Bežigrajskih galerijah bodo predstavljeni ustvarjalci mlajše in starejše generacije, med njimi bodo Saša Spačal, Danilo Milovanovič, Neža Knez, Herman Gvardjančič, Marko Tušek, Zdenko Huzjan in Marko Šušteršič.

V Plečnikovi hiši bodo izpostavili pomen Jožeta Plečnika tudi kot prvovrstnega oblikovalca. Leta 2022 bomo praznovali 150-letnico Plečnikovega rojstva, ob pripravah na večjo razstavo tega leta pa že v prihodnjem načrtujejo izid stripa o njegovem življenju in delu avtorjev Blaža Vurnika in Zorana Smiljaniča.b>

Epidemija opozorila na pomen digitalizacije

Leto 2020 je, kot vse ostalo, tudi razstavišča MGML zaznamovala epidemija novega koronavirusa. Po Peršinovih besedah je vzpodbudila razmislek in pokazala, kako izjemno pomemben stik z občinstvom je v času zaprtja preko spleta. Digitalizacija njihovega dela je postala vsakdanja praksa, ki pa, kot poudarja Peršin, ne sme nadomestiti njihove želje in volje po živem stiku z obiskovalci. Zastavljeni program so sicer izvedli skoraj v celoti, tudi festival Indigo v septembru, ki pa bo prihodnje leto verjetno že potekal na novi lokaciji v Galeriji Cukrarna.

Z aktivnostmi na spletu bodo nadaljevali. A, kot opozarja direktor MGML, samo preselitev razstave na splet ni dovolj. Potreben je dodaten premislek, kako lahko spletna orodja omogočijo novo komunikacijo z občinstvom ter predstavijo razstave, umetniška dela na popolnoma drugačen način, z orodji in možnostmi, kot ga fizična predstavitev ne omogoča. "Tu je še precej prostora za nove kreativne momente muzejsko-galerijskega dela in inovativne pristope," meni.

Ob prvem valu epidemije so v Mestnem muzeju Ljubljana zagnali Koronaprojekt ter ljudi pozvali, naj jim pošljejo fotografije, vtise ali predmete, ki predstavljajo njihov novi vsakdan v času izolacije.

Kot poudarja Peršin, je participacija njihovih obiskovalcev nujna. Omenjeni projekt je bil res nekaj posebnega, saj niso pričakovali takšnega odziva. Z njim bodo nadaljevali in ga prenesli tudi na druge participatorne projekte. "Če nekdo z nami deli svoje zgodbe, te postanejo tesna vez med muzejem, galerijo in posameznikom, ki dostikrat nima podobnega sogovornika v družbi in pomaga pri občutenju osamljenosti," je sklenil Peršin.