Muzej novejše zgodovine Slovenije tudi z razstavo o 30 letih samostojne Slovenije

Osrednji razstavi posvečeni identiteti in samostojni Sloveniji

Razstava Identitete na prepihu. Zgodbe pripadanja in identitete bo na ogled od 28. januarja do 31. maja. Kot so v Muzeju novejše zgodovine Slovenija zapisali za STA, v okviru EU projekta Identiteta na prepihu dokumentirajo in raziskujejo dediščino zgodb priseljencev in njihovih potomcev iz jugoslovanskih republik v Slovenijo. Po ocenah se je med letoma 1945 in 1991 v Slovenijo preselilo skoraj 300.000 ljudi. Na razstavi bodo predstavili osebne zgodbe, naracije o priseljevanju, preseljevanju in pripadnosti.

V katalogu oz. zborniku bodo predstavili oris migracij, družbenih interakcij in osebne zgodbe o identiteti ter dediščino Slovenk in Slovencev, ki so potomci priseljencev iz območja Jugoslavije. Osebne zgodbe in predmete, ki jih bodo predstavili v publikaciji, so v letu 2020 zbrali v okviru poziva. Obenem so povabili strokovnjake in predstavnike mlajše generacije, da z njimi delijo svoja razmišljanja, čustva in družinske zgodbe.

Razstava je del evropskega projekta I-ON: Identity on the Line (Identiteta na prepihu), ki ga sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.

Za 23. junij napovedujejo odprtje razstave Slovenija 30 let. Z gradivom iz zbirk muzeja ter drugih ustanov in posameznikov bodo podali pregled 30-letnega obdobja samostojne države tako s političnega, kot gospodarskega in družbenega področja. Prikaz namerava aktualizirati posamezne teme prav do danes. Občasna razstava ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije, ki bo na ogled do decembra, bo sovpadla s predsedovanjem Slovenije Svetu EU.

Spremljal jo bo bogat obrazstavni program in publikacija. Katalog bo skozi strokovne članke in vizualno gradivo orisal političen, gospodarski in družbeni pregled 30-letnega obdobja samostojne države. Avtorji prispevkov se bodo poglobili v procese demokratizacije države, razvoja gospodarstva in parlamentarnega sistema, šolstva, športa ter vsakdanjega življenja Slovenk in Slovencev. Opremljen bo z bogatim fotografskim gradivom iz zbirk Muzeja novejše zgodovine Slovenije in fotoreporterjev, ki so obeležili pomembne dogodke zadnjih 30 let.

V sklopu stalne razstave Slovenci v XX. stoletju bodo po prenovi obdobja 2. svetovne vojne v letu 2020 tokrat prenovili prostore, namenjene predstavljanju 1. svetovne vojne ter obdobja med svetovnima vojnama.

V sklopu Izbrane podobe 20. stoletja tudi Maček Muri in Muca Maca

Pripravili bodo tudi več občasnih razstav v sklopu Izbrane podobe 20. stoletja, ki bodo na ogled v preddverju Viteške dvorane ter na prostem pred muzejem.

Med njimi je razstava "Tu se je smrt utrudila do smrti..." slovenske žrtve Auschwitza, ki bo v preddverju postavljena od 26. januarja do 15. marca. Avtor je Boris Hajdinjak iz Sinagoge Maribor. Poleg tega bodo ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta že tradicionalno pripravili večdnevni poseben program za šole, kjer mladim predstavljajo osebne izkušnje preživelih taboriščnikov ter izbrane predmete, ki pripovedujejo zgodbe koncentracijskih taborišč in dogajanja med 2. svetovno vojno.

Slovenija se bo v letu 2021 ponašala z nazivom Evropske gastronomske regije. Na razstavi Ljubezen gre skozi želodec v preddverju, ki bo na ogled oktobra, se bodo preko različnih fotografskih podob celotnega 20. stoletja dotaknili tem, kot so slanikova in polževa pojedina, trkanje jajc ob prazniku velike noči in drugih običajev povezanih s hrano. Razstava bo med aprilom in junijem na ogled tudi v Galeriji S Ljubljanskega gradu.

Novembra in decembra pa bo obiskovalce razstava o nastanku in "življenju" glasbenega fenomena Mačka Murija in Muce Mace s fotografijami Toneta Stojka, plakati, predmeti in video posnetki popeljala v ne tako davno preteklost. Eden najuspešnejših slovenskih glasbenih projektov se je začel leta 1984 z izdajo kasete Maček Muri in muca Maca.

Na ploščadi pred muzejem bodo ob donaciji fotografij Tomija Lombarja, fotoreporterja Antene, Dnevnika, Republike in Dela in tridesetletnici slovenske države razstavili izbor Lombarjevih fotografij, ki jih je ta ustvaril v skoraj tridesetletni fotoreporterski karieri. Razstava bo na ogled od februarja do junija.

V septembru in oktobru bodo z razstavo na muzejski ploščadi obeležili 70 let Zveze tabornikov Slovenije. Od oktobra do decembra pa bo na ogled mednarodna potujoča razstava Identiteta na prepihu, ki prinaša izsledke raziskave o migracijah in identitetah v Evropi in je rezultat sodelovanja šestih muzejev s Švedske, Danske, Norveške, Poljske, Hrvaške in Slovenije ter univerze v Vilni. V letih 2022 in 2023 se bo razstava selila po vseh naštetih državah.

Muzej novejše zgodovine Slovenije pa sodeluje tudi pri razstavi Joco Žnidaršič - prelomna leta. Fotografska razstava ob 30. obletnici samostojne Slovenije, ki bo od junija do decembra postavljena v Galeriji Cankarjevega doma.

S 1. februarjem 2021 sicer vodenje muzeja prevzema Jože Dežman. Kot so v muzeju povedali za STA, večjih odstopanj glede napovedanega programa ne bo.

Kot so še zapisali, si želijo in se nadejajo izvedbe načrtovanega v polni obliki, vseeno pa ostajajo pripravljeni na nepredvidljivo. Zato bodo v primeru, da razstav ne bo mogoče obiskati v živo, vse prenesli tudi na splet in tako omogočili ogled iz domačega naslonjača.