V Bonnu jubilejni koncert ob 250-letnici Beethovnovega rojstva

Pred koncertom, ki ga bodo prenašali na televiziji, radiu in prek spleta, bo poslušalce nagovoril nemški predsednik in pokrovitelj obletnice Frank-Walter Steinmeier, nastopajoči pa bodo izvedli tretji klavirski koncert in peto simfonijo, imenovano Usodna.

Za praznovanje obletnice, ki bi se danes morala končati, če je ne bi prekinil koronavirus, so moči združili Zvezna republika Nemčija, dežela Severno Porenje-Vestfalija, okrožje Porenje-Sieg in mesto Bonn. Ustanovili so združenje Beethoven Jubiläums, ki je poskrbelo za objavo programa pod krovno blagovno znamko BTHVN2020.

Program se je začel decembra lani, ko so odprli veliko razstavo o Beethovnu in po vsej Nemčiji načrtovali kakšnih 1000 koncertov, opernih predstav in drugih dogodkov. Prenovili in razširili so tudi razstavo v njegovi rojstni hiši, ki je danes muzej.

V Beethovnovo rojstno hišo in mesto je mogoče pogledati tudi virtualno: v interaktivni spletni projekt, poimenovan Beethoven povsod, se je poleg Beethovnove hiše vključilo še 17 mednarodnih partnerjev iz sedmih držav, kot so Carnegie Hall, Deutsche Grammophon, Karajanova akademija in Berlinski filharmoniki, da bi uporabniki spleta lahko odkrili več o skladateljevem življenju in delu.

Zaradi prekinitve zaradi koronavirusa načrtujejo, da bodo program nadaljevali do septembra prihodnje leto, piše na strani BTHVN2020. Praznovanju Beethovnove obletnice so se sicer pridružili tudi drugod, tudi v Sloveniji.

V mednarodni koprodukciji televizijskih hiš, članic EBU, pa je nastala nova evropska pesmarica Beethoven 2020. Televizijske hiše iz Avstrije, Švice, Francije, Nizozemske in Slovenije so po navdihu skladateljevega življenja in glasbe naročile nove skladbe in posnele videospote. Avtor besedila in glasbe za slovensko pesem Radost za mladinski pevski zbor RTV Slovenija in jazzovski trio je Samo Vovk. Pesem in potek snemanja bodo predstavili zvečer na drugem programu.

Ludwig van Beethoven (1770-1827) je eden najpogosteje, če ne najpogosteje izvajani skladatelj zahodnoevropske klasične glasbe. Domnevno se je rodil 16. decembra, zabeležen pa je datum njegovega krsta 17. decembra. Del njegove devete simfonije, Oda radosti na besedilo pesnika Friedricha Schillerja, je danes evropska himna.

Večino življenja do smrti je preživel na Dunaju, kjer se je učil pri takrat priznanemu Josephu Haydnu. Tam je ustvaril tudi vsa najpomembnejša dela: devet simfonij, pet klavirskih koncertov, 32 klavirskih sonat, 16 godalnih kvartetov in edino opero Fidelio.

Čeprav je izhajal iz dunajskega klasicizma, ki ga je poleg Haydna najmočneje predstavljal še Wolfgang Amadeus Mozart, je bil hkrati začetnik romantičnega navdiha ter vzor mnogim kasnejšim komponistom, od Richarda Wagnerja in Johannesa Brahmsa do Gustava Mahlerja. Njegovo glasbo pogosto označujejo za izraz humanizma.