Na dražbi prodana pisma Simone de Beauvoir prijateljici Violette Leduc

Gre za večinoma še neobjavljena pisma, ki jih je Simone de Beauvoir od leta 1945 do leta 1972 pisala Violette Leduc. Po pisanju časopisa razkrivajo njun intenziven odnos, pri čemer je Simone de Beauvoir v njih izražala svojo neomajno podporo prijateljici. Violette Leduc je sicer slavo dosegla šele v zadnjih letih svojega življenja, saj je bila njena odkrita upodobitev lezbične spolnosti večji del njene kariere za večino nesprejemljiva.

Pisma, ki so bila v torek prodana pri avkcijski hiši Sotheby's, predstavljajo izjemen sklop, saj pričajo o "zapletenem in dvoumnem odnosu, kjer se neuslišana ljubezenska strast, nežnost in medsebojno občudovanje prepletajo z nezaupanjem," piše The Guardian.

Simone de Beauvoir in Violette Leduc sta se spoznali leta 1945. Violette Leduc ji je kmalu zatem poslala rokopis svojega avtobiografskega romana L'Affamee. Simone de Beauvoir ga je svojemu tedanjemu ljubimcu Nelsonu Algrenu opisala kot "dnevnik, v katerem je povedala vse o svoji ljubezni do mene. Je čudovita knjiga".

V pismu Violette Leduc z datumom 17. julij 1945 pa je Simone de Beauvoir zapisala: "Kljub moji neskončni ravnodušnosti sta me ganila vaše pismo in dnevnik. Povejte mi o moji zvestobi, občudujem vašo. Verjamem, da bova zahvaljujoč medsebojnemu spoštovanju in zaupanju dosegli ravnovesje v odnosu," je zapisala. Dodala je, da "gre za učinek fatamorgane, ki se bo zagotovo hitro razpršil". Pozneje je Violette Leduc o tem zapisala: "Moja čustva do nje je opisala kot fatamorgano. Ne strinjam se."

A ne glede na to, je prijateljstvo med njima trajalo več desetletij. Simone de Beauvoir je Violette Leduc pisala pisma iz ZDA, Italije, Grčije, tedanje ZSSR in Islandije, v katerih jo je hvalila in spodbujala, polna so bila tudi podrobnosti o tem, kar se ji je dogajalo.

S poletnih počitnic na italijanskem otoku Iskija leta 1949 ji je denimo o njeni knjigi Ravages zapisala: "Pišete čudovito in pogumno knjigo, v katero verjamem." Knjiga je šokirala predvsem moški del zaposlenih pri založbi Gallimard, ki je lezbični spolni odnos označil kot nespodoben. Simone de Beauvoir je nato v pismu iz leta 1954 zapisala, da je ogorčena nad njihovo strahopetnostjo ter da obstajajo še drugi založniki. Knjiga je nato pri založbi Gallimard izšla leta 1955, a cenzurirana.

Violette Leduc je priznanje dosegla šele z romanom Bastard leta 1964, ki je doživel prevod v več jezikov, tudi v slovenščino. Pisateljica je umrla leta 1972 za rakom. Necenzurirana verzija dela Ravages je v Franciji izšla leta 2000.

O prijateljstvu med francoskima ustvarjalkama pripoveduje tudi film Violette iz leta 2014, ki ga je slovensko občinstvo lahko videlo na festivalu LGBT filma.