V angleškem ponatisu pravljic madame Aulnoy prvi prevod 300 let stare zgodbe
London, 24. decembra - Francoska pisateljica Marie-Catherine Le Jumel de Barneville, bolje poznana kot madame Aulnoy, slovi po tem, da si je izmislila termin pravljica, iz francoščine "conte de fee". V Veliki Britaniji za prihodnje leto pripravljajo ponatis njenih pravljic, v zbirko The Island of Happiness pa bo vključena tudi v angleščino prvič prevedena zgodba.
Protagonistka zgodbe The Tale of Mira (Povest o Miri), ki jo bodo angleški bralci po 300 letih od nastanka lahko prvič spoznali, je ženska, katere izjemna lepota privablja trume moških. A Mira je izjemno ponosna in zanje nezainteresirana, kar jih pahne v smrt. Zbirko z angleškim naslovom The Island of Happiness bo sicer marca 2021 izdala založba Univerze Princeton, za spremni esej in ilustracije v njej bo poskrbela umetnica Natalie Frank, piše britanski The Guardian.
Madame Aulnoy slovi tudi po tem, da je izumila termin pravljica, ko je izdala svojo prvo obsežnejšo zbirko tovrstnih domišljijskih pripovedi okoli leta 1697. V nasprotju z njenimi sodobniki, med katerimi je bil Charles Perrault, ali pa poznejšimi avtorji, kot so bili Hans Christian Andersen in brata Grimm, pa se njene pravljice redko pojavljajo v antologijah.
"Vprašajte kogarkoli, ki se zanima za pravljice, ali pa strokovnjake o tem, kateri so najboljši pravljičarji. Večinoma vam bodo odgovorili Perrault, brata Grimm in Andersen, nihče pa ne bo omenil skrivnostne Marie-Catherine Le Jumel de Barneville, ki pa je bila ena bolj intrigantnih pionirk literarnih pravljic v 17. stoletju, njeno delo pa je aktualno še danes," je poudaril akademik Jack Zipes, ki je zgodbe v zbirki prevedel in zanjo napisal spremno besedo.
Zipes je za The Guardian povzel, da se je madame Aulnoy rodila leta 1650. Poročila se je pri 13 letih z znanim kockarjem, ki je bil 30 let starejši. Poskusila je naročiti njegov umor, a neuspešno, zaradi česar je nekaj časa preživela v zaporu. Nato je več kot desetletje potovala po Španiji in Angliji, mnogi menijo, da v vlogi francoske vohunke. Leta 1690 se je vrnila v Pariz, odprla svoj salon in se do smrti leta 1705 uveljavila kot vodilna francoska pravljičarka.
V slovenščini je konec 80. let pri Mladinski knjigi izšla njena zbirka Pavji kralj in druge pravljice, ki pa je danes težko dostopna.