misliSlovenija med najuspešnejšimi državami Ustvarjalne Evrope
Ljubljana, 23. decembra - Slovenija je med evropskimi državi, ki so v obdobju 2014-2020 sodelovale na razpisih programov Ustvarjalne Evrope, med najuspešnejšimi. Glede na podatke v obdobju 2014-2019 bi se na razpisih podprograma Kultura med 41. upravičenimi državami uvrstila na deveto mesto po višini podpore EU, po številu podprtih projektov pa na peto mesto.
Slovenija je med najuspešnejšimi državami, ki so sodelovale na razpisih podprogramov Kultura, MEDIA in medsektorskega sklopa, so v sporočilu za javnost napisali pri zavodu Motovila. Med drugim se je Ljubljana uvrstila na drugo mesto med evropskimi kulturnimi prestolnicami, tako po številu podprtih projektov kot obsegu financiranja EU.
Ustvarjalna Evropa (2014-2020) je Sloveniji prinesla 135 slovenskih nevladnih organizacij in javnih zavodov iz 28 mest, ki so v sedemletnem obdobju uspešno sodelovali na razpisih, nekateri celo večkrat. S programi so podprli 575 mednarodnih projektov, ki jih slovenski vodje in partnerji izvajajo na področju filma, knjige, plesa, gledališča, arhitekture in oblikovanja, kulturne dediščine, vizualnih in intermedijskih umetnosti in drugih ustvarjalnih sektorjev.
Slovenski vodje evropskih projektov so v sedanji tretji generaciji programov EU za kulturo in film pridobili več kot 24 milijonov evrov podpore EU, kar v povprečju znaša skoraj 3,5 milijona evrov letno za slovensko kulturo in film. Za primerjavo so v prvi generaciji na leto počrpali zgolj pol milijona evrov. Sedem uspešnih let Slovenije v Ustvarjalni Evropi pomeni tudi 1070 mednarodnih povezav, ki so jih vzpostavile slovenske organizacije z evropskimi partnerji.
Znak evropske dediščine je bil v tem času podeljen Prešernovi Zdravljici, Cerkvi Sv. Duha v Javorci in Partizanski bolnici Franja, nagrado EU za kulturno dediščino Europa Nostra pa so podelili Paviljonu za prezentacijo arheologije v Celju in Plečnikovi hiši v Ljubljani.
Nagrado EU za književnost je prejel pisatelj Jasmin B. Frelih za roman Na/pol, z nagrado lux pa je bil nagrajena koprodukcija Bog obstaja, ime ji je Petrunija v režiji Teone Strugar Mitevske.
Kot so zapisali pri zavodu Motovila, ki je kot del evropske mreže Centrov Ustvarjalna Evropa (CED) v lokalnem in širšem evropskem kulturnem ekosistemu v tesnem sodelovanju s sektorji vzpostavil izredno močne odnose in strokovno znanje, je pred vrati četrta generacija programov EU, ki čaka na potrditev. Predlog nove Ustvarjalne Evrope (2021-2027) znaša rekordnih 2,2 milijardi evrov, kar pomeni 57-odstotno povečanje v primerjavi s trenutnim obdobjem, ki mu je bilo namenjenih 1,5 milijarde evrov.
Nova Ustvarjalna Evropa ohranja tristebrno strukturo Kultura, MEDIA in medsektorski sklop ter vse dosedanje razpisne sheme, pri zavodu pa pričakujejo tudi nekaj novosti, denimo shemo za individualno mobilnost in spodbujanje medijske svobode in pluralnosti medijev.