Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

PRI KUD POLICE DUBOVE ROMAN ADUA IGIABE SCEGO

Igiaba Scego (1974) je italijanska pisateljica, publicistka in aktivistka somalskih korenin. V njenem delu Adua spregovori somalska priseljenka v Italiji, ki bralcu ponudi vpogled v širše zgodovinsko ozadje kolonialističnega in postkolonialističnega podrejanja Afrike. "Igiaba Scego gradi prizore filmično, kar narekuje eden glavnih motivov v knjigi - izkoriščanost (temnopoltih) žensk v filmski industriji. Ta motiv avtorica poglobi in razširi, tako da roman sestavi kot kolaž treh pripovednih glasov in v tri zgodovinske čase postavljenih zgodb o afriških migrantih v Italiji. Raznolike pripovedi preplete z narativnimi paralelizmi," je o knjigi zapisala prevajalka Alenka Jovanovski.

Prva zgodba v knjigi je po njenih besedah vstavljena v okvir italijanskega fašizma v vzhodni Afriki. Šepavi je kot tolmač v službi Mussolinijevega režima prisiljen sodelovati pri izdaji lastnih ljudi, zato zasovraži samega sebe. Druga je zgodba Adue, ki v 70. letih 20. stoletja kot naivna najstnica pobegne iz Somalije, ker želi postati filmska zvezda. Njene sanje se razblinijo, ko jo navidezna dobrotnika, ki jo pripeljeta v Italijo, izkoristita tako poslovno kot za osebne perverzne užitke. Konča ponižana na podoben način kot njen oče in v enakem sovraštvu do sebe. Bo kot ostarela gospa znala vzeti življenje v svoje roke, bo znala doseči, da bo njen glas slišen? Tretja je zgodba Titanika, Aduinega mnogo mlajšega moža, ki je preživel plovbo čez Sredozemsko morje in tako kot številni drugi Afričani po letu 2000 prišel v Evropo, da bi se tam tudi njemu sesule sanje o obljubljeni deželi, je vsebino povzela prevajalka.

KOCIPER BUTALCE PRESTAVIL V STRIP

Priznani "stripovski zajedljivec z ostrim peresom in brez dlake na čopiču" Marko Kociper (1969) je pod okriljem Foruma Ljubljana izdal novi album Butalci, za katerega ga je navdahnilo slovito delo Frana Milčinskega (1867-1932). Duhovite peripetije Butalcev Kociper predstavi v sveži stripovski izvedbi: "Brez ovinkarjenja in v pravoverni maniri! Kakršna koli podobnost z resničnostjo seveda nikakor ni naključje." Kot so zapisali pri založbi, ta strip bralcem jasno kaže, zakaj so Butalci aktualni tudi brez posodabljanja: "So takšni, kot so, robati in kratke pameti, ker točno takšni Butalci še vedno obstajajo, ker živijo med nami in nekateri nam celo vladajo. Butalska neumnost je pač večna in vsenavzoča, zato je Milčinski velik, Kociper pa njegov prerok."

Kociper sicer že dobrih 20 let neusmiljeno udriha po človeških slabostih in v svojih stripih ter ilustracijah neprizanesljivo zasmehuje vse, ki si zasmehovanje tudi zaslužijo. "Njegova zašiljena družbenokritična ost tako na pranger postavlja samodržce in mogočnike, izkoriščevalce in krvoločnike, debeloritnike in starokopitnike, elitnike in pridobitnike," še piše v sporočilu za javnost.

V NEZBRANIH KOMADIH 222 PESMI ZA BOLJ ALI MANJ ODRASLE

Urednik pri Mladinski knjigi Andrej Ilc (1966) je z zbirko Nezbrani komadi ustvaril "kompilacijo, ki se je samovoljno izluščila iz prebranega, včasih tudi slišanega". Poleg podvojenega obsega se delo Nezbrani komadi od predhodnic, knjig Komadi in Drugi komadi, razlikuje predvsem po tem, da vsebuje izključno sodobno slovensko in svetovno poezijo. Ilc je idejo za pričujočo knjigo dobil nekega lanskega jesenskega popoldneva, ko je bil svet še drugačen, kot je danes.

"Nekatere pandemije našega časa so sicer že živahno razsajale, o covidu-19 pa vsaj uradno še ni bilo govora. Stvari so šle torej na slabše in ta knjiga (ne)hote govori tudi o tem. Kar pa ne pomeni, da bi bil moj izbor v kakih drugačnih okoliščinah bistveno drugačen. Precej bolj kot te nadležne maske, ki si jih ta čas natikamo na obraze, me vznemirjajo nagobčniki in (ne)vidne verige, ki jih močni tega sveta vse bolj očitno natikajo ljudem. Seveda so to poskušali od nekdaj, a beseda je vedno našla pot, sploh če je (bila) tako okretna, kot to velja za poezijo," je ob izidu knjige zapisal Ilc.