Baza slovenskih filmov za božič na ogled podarja prve slovenske filme

Grossmannovi filmi so, poleg filmov režiserja in producenta Veličana Beštra, trenutno edini slovenski filmi, ki niso več avtorsko zaščiteni in so prešli v t. i. javno domeno, zato bodo v Bazi slovenskih filmov dostopni za nedoločen čas, so sporočili iz zavoda za širjenje filmske kulture Filmoteka. Objavljeni bodo na božični dan pod zavihkom Dogodki.

Trije Grossmannovi filmi so skupaj dolgi nekaj malo več kot štiri minute in predstavljajo pomemben dokumentarni zapis, ki razkriva življenje v zgodnjem 20. stoletju. Obenem pa pričajo tudi o tem, da so se Slovenci že desetletje po prvi filmski predstavi bratov Lumiere, ki se je v zgodovino zapisala kot začetek kina, tudi sami začeli navduševati nad noviteto, kakršno so v tistem času predstavljale gibljive slike, so zapisali pri Filmoteki.

Sicer odvetnik, literat in fotograf Grossmann se je kot pionir slovenskega filma v zgodovino zapisal šele konec 40. let minulega stoletja, in to zgolj po srečnem naključju. Filmski teoretik in kritik France Brenk je bil v tistem času zaradi sodnega postopka primoran poiskati pravno pomoč. Na sodišču ga je zastopal odvetnik Vladimir Grosman, sin Karola Grossmanna, ki mu je v pogovorih omenil, da doma še vedno hranijo kolute s filmi, ki jih je posnel njegov oče.

Filme, posnete na 17,5 milimetrski trak s perforacijo na sredini, so leta 1968 prekopirali na standardni 16 milimetrski filmski trak. Hrambo je takrat prevzel novoustanovljen Slovenski filmski Arhiv pri Arhivu RS, kjer jih hranijo še danes.

Ob stoletnici slovenskega filma leta 2005, so originalni trak digitalizirali in restavrirali v Nemčiji ter naredili nov filmski 35 milimetrski negativ. Za namen objave na spletu so restavrirani negativ v ločljivosti 4K sponzorsko digitalizirali v podjetju Iridium film, ki se tudi sicer ukvarja z digitalizacijo in restavriranjem filmske dediščine.

V Filmoteki s projektom Baza slovenskih filmov povezujejo slovenske filme z občinstvom in si tako prizadevajo za boljšo dostopnost in popularizacijo domače avdiovizualne produkcije. S sloganom Kultura je zakon, zato spoštujem avtorske pravice ozaveščajo gledalce o pomenu zakonite uporabe avtorskih del. Prav zato so se odločili za objavo prvih slovenskih filmov, s podobnimi iniciativami pa bodo nadaljevali tudi v prihodnje, so še zapisali pri Filmoteki.

Projekt je nastal na pobudo Filmoteke in zahvaljujoč sodelovanju Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu RS ter zavoda za kulturne dejavnosti Iridium film.