Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu
Ljubljana, 2. januarja - Pri založbi Beletrina so izdali roman ene najpomembnejših švedskih pisateljic Selme Lagerlöf z naslovom Cesar Portugalije, pri mariborski založbi Litera delo Slavka Pregla Prodajalci megle, pri novomeški založbi Goga pa roman nizozemske avtorice Marjolijn van Heemstra In ime mu bo.
CESAR PORTUGALIJE - ROMAN IZPOD PERESA ŠVEDSKE NOBELOVKE
Cesar Portugalije, postavljen na podeželje Švedske v drugi polovici 19. stoletja, je roman o očetovski ljubezni. Življenje revnega kmeta Jana dobi smisel šele z rojstvom hčerke Klare. Med očetom in hčerjo se splete posebna vez, Klarina otroška leta so brezskrbna in harmonična. Ko Klara odraste, se napoti v Stockholm, da bi si poiskala delo in tako družini pomagala odplačati dolg. Čez čas domov res pošlje denar, sama pa se ne vrne in po vasi zakrožijo govorice, da je prostitutka. V žalosti in pričakovanju njene vrnitve se oče zateče v namišljen svet, v katerem je Klara cesarica, on pa cesar dežele Portugalije. Po dolgih 15 letih se Klara vrne domov in sooči z očetovo blaznostjo. Z materjo se vkrcata na parnik, ki pelje na jug Švedske, kjer bi začeli novo življenje, na pomol pa priteče oče, ki za njima skoči v vodo in utone. Njegovo truplo iščejo nekaj tednov, medtem pa zaradi občutka krivde umre tudi mati. Klara ju pokoplje ob spoznanju očetove brezmejne ljubezni. Za prevod je poskrbela Mita Gustinčič Pahor.
Selma Lagerlöf (1858-1940) je mojstrica lirične, preproste proze s pridihom pravljičnega. Navdih za svoje zgodbe je črpala iz pravljic in pripovedk, ki jih je kot deklica poslušala na värmlandskem podeželju. Prvi roman Gösta Berling je izdala leta 1891. Leta 1909 je kot prva pisateljica dobila Nobelovo nagrado za književnost, leta 1914 pa je bila kot prva ženska izvoljena za članico Švedske akademije. Njena knjiga Čudovito popotovanje Nilsa Holgersona, ki je zaslovela po vsem svetu, je nastala po naročilu, kot učbenik za geografijo. Selma Lagerlöf se je tudi politično udejstvovala in se borila za žensko volilno pravico.
PRODAJALCI MEGLE - KRIMINALNI ROMAN, POSTAVLJEN V SVET ČRNEGA TRGA Z UMETNINAMI
V kriminalnem romanu Prodajalci megle avtor obravnava stisko sodobnega intelektualca, ki mu socialni status ne prinaša dovolj denarja za osnovno preživetje. Se pa spozna na slikarstvo. In ko naleti na milijone vredno sliko Diega Velazqueza - Prodajalec vode - se mu nehote zgodi, da vstopi v svet kriminala preprodaje slik, ponarejanja likovnih del, razkrivanje mednarodnih kriminalnih omrežij, ki segajo vse do vrha politike, finančnih stebrov in kulturnega tajkunstva. Napeto branje romana z vsemi prvinami dobre kriminalke, so zapisali pri založbi.
Slavko Pregl (1945) je pisatelj, založnik in urednik. Piše prozo za mladino in odrasle. Napisal je okrog 50 knjig ter dobil vse slovenske nagrade, namenjene mladinski literaturi. Bil je tudi glavni in odgovorni urednik Mladine, predsednik Društva Bralna značka, predsednik Društva slovenskih pisateljev ter do upokojitve direktor Javne agencije RS za knjigo.
IN IME MU BO - ROMAN O DRUŽINSKIH MITIH
Razgiban roman se začne z dialogom noseče pisateljice in njenega partnerja, ki trdi, da bosta ime za otroka že našla, saj se na koncu ime vedno prilega osebi kot čevelj nogi. Toda v resnici je drugače: "Človek mora zrasti v svoje ime. Ime je stopalo," poudarja avtorica romana. Ta se že pri 18. letih odloči, da, če bo kdaj rodila sina, ga bo poimenovala po bratrancu, uporniškem junaku iz družinskih zgodb. Ko leta kasneje res zanosi, se odloči raziskati, kdo je bil pravzaprav človek za to legendo: si res zasluži, da bi se njegovo ime preneslo naprej? In ime mu bo je živ je napet zapisnik tega iskanja, med katerim se avtorica ustavlja ob vprašanjih o dobrem in zlu, o meji med resnico in lažjo, o nitih, ki povezujejo preteklost s prihodnostjo, in o nujnosti pripovedovanja zgodb. Izkaže se namreč, da sorodniki v resnici ne vedo vsega, zaradi česar se začnejo družinski miti pred očmi bralca postopoma rušiti. Roman je prevedla Staša Pavlović.
Marjolijn van Heemstra (1981) je nizozemska pisateljica, pesnica in dramatičarka. V svojem pisanju, predvsem v gledaliških tekstih, se rada loteva družbeno-kritičnih, aktivističnih tem. Za pesniško zbirko Če bi se Mojzes spraševal (2009) je prejela nagrado Jo Peters. Za pričujoči prvenec je prejela več priznanj.