Zbirka MZZ bogatejša za "Novi val" likovnih del

Pri izvedbi projekta se je MZZ povezalo z Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU). Kot je za STA povedala Olga Butinar Čeh, kustosinja ZDSLU in avtorica spremnega besedila v brošuri, ki bo izšla v sklopu omenjenega projekta, je sama izbrala 66 avtorjev, končni izbor 23 avtorjev pa je naredila komisija na MZZ. Za odkup pa so izbrali tudi dela Bogdana Čobala, ki je predstavnik starejše generacije, in Staša Kleindiensta, ki ga zastopa Galerija Equrna. Slednja sicer zastopa tudi umetnika mlajše generacije Roka Horvata.

Projekt "Novi val" likovnih del sogovornica vidi kot "svetel trenutek ob koncu temnega leta" in kot uspešno nadaljevanje sodelovanja MZZ in ZDSLU, ki sicer poteka že devet let. "Z MZZ sodelujemo pri projektih, v sklopu katerih promoviramo slovensko likovno umetnost v tujini, pri čemer imamo zelo dobre izkušnje," je povedala.

Poudarila je, da več kot tretjina avtorjev iz izbora ZDSLU ni članov zveze. "Nismo gledali na to, ali nekdo je ali ni član zveze, ampak smo poskušali dati priložnost vsem mladim umetnikom, pri čemer je bil eden od kriterijev starost pod 40 let," je pojasnila. Dodala je, da je nagovorila vseh devet regionalnih društev in da so ji ponekod predlagali zanimive mlade ustvarjalce, ki jih dotlej ni poznala in ki so jo pozitivno presenetili.

Izbrana dela na papirju in platnu bodo v prihodnje krasila diplomatska predstavništva in konzulate ter tako promovirala slovensko likovno umetnost po svetu. "Izbrani avtorji so ambasadorji slovenske likovne umetnosti v svetu," je poudarila Olga Butinar Čeh in dodala, da bodo zagotovo odprla številna vrata tudi za nadaljnja sodelovanja v tujini.

To se je denimo že izkazalo v Celovcu, kjer ZDSLU v sklopu projekta Okno k sosedu predstavlja slovenske umetnike. S projektom so začeli leta 2012 v galeriji na Generalnem konzulatu RS s tremi razstavami letno in od tedaj v sodelovanju z MZZ pripravljajo redni program. Poleg tega v BV galeriji, prav tako v Celovcu, dvakrat letno pripravijo izmenjalno razstavo, njihovi člani se v Galeriji ZDSLU predstavijo enkrat letno.

Umetniška dela bodo obogatila že obstoječo likovno zbirko MZZ, ki po besedah Olge Butinar Čeh teži k temu, da Slovenijo promovira s kakovostnimi umetninami. Izbrane umetnine so poleg že omenjene trojice umetnikov ustvarili Karmen Bajec, Suzana Brborović, Sebastijan Časar, Sara Čeh, Barbara Drev, Maša Gala, Mohor Kejžar, Milan Ketiš, Žiga Korent, Alja Košar, Anja Kranjec, Slađana Matić Trstenjak, Marjeta Medved, Tina Mohorovič, Eva Petrič, Silvija Plavša, Jasmina Rojc, Andreja Schwenner, Andreja Srna, Breda Šturm, Helena Tahir in Teja Tegelj.

MZZ bo 15. januarja tudi začelo s promocijo posameznih avtorjev na družbenih omrežjih platforme Creativeforum.si.

Kot je še pojasnila sogovornica, so umetniki predložili od tri do pet del, končni nabor pa je, kot že omenjeno, opravila komisija na MZZ. V povprečju je ministrstvo odkupilo po dve deli posamičnega avtorja, od nekaterih tudi po eno ali tri dela.

Projekt je, kot poudarja Olga Butinar Čeh, zagotovo tudi signal upanja in optimizma, tudi v luči neobstoječega trga z umetninami na Slovenskem in odsotnosti odkupov umetniških del s strani institucij. Kot eno od težav izpostavlja manko normativov. "Imamo sicer cenilce, a žal nimamo normativov, ki bi bili zanesljivi in bi zagotavljali varno naložena sredstva ob nakupu umetnin. Poleg tega so cene nekaterih umetnin, denimo del impresionistov, postavljene previsoko."

V preteklosti so se sicer vzpostavljali neki trgi, ki so jih zasedale banke in nekatera uspešna podjetja, kot sta Krka in Lek ali kot je bila Železarna Ravne, ki je stala za Forma vivo. Dokler je del gospodarstva denar lahko namenjal umetnosti, so se lahko oblikovale zbirke del živečih umetnikov, pa tudi država se ponaša z lepo zbirko. Tudi cene so bile tedaj realne in so dobrim umetnikom omogočale preživetje, dodaja.

S propadom nekaterih podjetij je to zamrlo, zelo negativne posledice za prodajo umetnin pa je leta 2003 po njenih besedah prinesel tudi zakon, ki je omejil zgornjo vrednost daril. Pred tem je bilo denimo umetniško delo pogosto darilo ob najrazličnejših priložnostih. Podjetja so se tedaj za pomoč tudi veliko obračala na društvo.

Kot je še poudarila Olga Butinar Čeh, je povečanje že obstoječe zbirke, ki jo je MZZ napolnila z mladimi perspektivnimi umetniki, pohvale vredno in dobrodošlo dejanje, ki bo lahko v pomoč za ureditev razmer in za postavitev trga z umetninami v Sloveniji.