Cankarjeva založba z bogatim programom ob 20-letnici Modernih klasikov

V romanu Pet za kvartet se Dekleva na duhovit način sprašuje, kakšna je vloga umetnosti "v tem zbezljanem svetu", Peršak pa v romanu opisuje različne poglede na zgodovino slovenske resničnosti, je v spletni predstavitvi del povedal urednik Andrej Blatnik.

Prvič se pri Cankarjevi založbi predstavlja Manka Kremenšek Križman, ki v pretresljivih zgodbah govori o različnih tujcih, Gradišnik pa v svojih 33 esejih portretira različne znane, pa tudi kakšno manj znano osebo iz slovenske kulturne, pa tudi širše družbene zgodovine.

Glavni urednik Aljoša Harlamov je izpostavil roman, ki bo izšel pod psevdonimom Gorazd Garvas. Roman Feuerfrei pripoveduje o neobičajnem mladostniku, odraščajočem v družini, prežeti z alkoholom. Počasi se vrašča v ideologijo, v katero ga poskušajo vzgojiti njegovi vrstniki. Skozi fantazije izživlja svoje življenje vse do eksplozivnega konca. Harlamov je opozoril še na novo pesniško zbirko Janeza Ramoveša z naslovom Folklora, ki so napisane v za Ramoveša značilnem poljanskem narečju.

Izdali bodo tudi dve knjigi Svetlani Makarovič, v katerih bodo zbrane baladne pravljice, namenjene odraslim, ki ji bosta na novo ilustrirala Peter Škerl in Tina Dobrajc. Dodanih bo še nekaj pesmi za odrasle. Spremno besedo bo prispevala Darja Pavlič. Obeta pa se tudi zbirka esejev Zakaj (ne) pišem avtorice, publicistke in prevajalke Dijane Matković, v katerih razmišlja o sodobni družbi ter o vlogi umetnika in ženske dandanes.

V jubilejni zbirki Moderni klasiki bo izšel klasik kriminalnega romana Raymond Chandler. S tem bodo v zbirki začeli predstavljati mojstre kriminalke in drugih žanrov. Letošnji knjigi bo spremno besedo napisal Simon Popek. Obeta se še roman Perumala Murugana, pisatelja, ki piše v tamilščini, jeziku, ki ga govorijo v Jugovzhodni Indiji in v katerem spregovori o težavah patriarhata in težavah na pol tradicionalne družbe, ter roman turškega avtorja Burhana Sonmeza Istanbul, Istanbul.

Moderni klasiki prinašajo še dva romana. Za prvega, Dekle, ženska, drugi, je britanska pisateljica Bernardine Evaristo prejela bookerja. V delu opisuje življenjske usode 12 posameznikov, zlasti temnopoltih žensk v Veliki Britaniji od začetka 20. stoletja do danes. Roman čilske pisateljice None Fernandez Cona somraka pa pripoveduje o Pinochetovi diktaturi. V zbirki bo izšel še esej avtorja Ta-Nehisi Coatesa.

Med prevodnimi deli je Harlamov izpostavil še najnovejši roman Elene Ferrante Zlagano življenje odraslih, roman Iana McEwana Stroji kot jaz in dolgo pričakovan zgodovinski roman angleške pisateljice Hilary Mantel Wolf Hall. Za knjigo je avtorica prejela več nagrad, tudi bookerja. Letos bo izšel prvi del trilogije.

V zbirki Vilenica bo izšlo pet pesniških zbirk Mile Haugove, lanske prejemnice vilenice, Harlamov pa je opozoril še na zbirko Najst, v kateri bodo od letos izhajale slovenske izvirne pripovedi. Letos bo med drugim izšel pustolovski roman Fronta Neli Filipić, ki opozarja na nevarnosti družabnih omrežij.

V zbirki S Poti je Blatnik napovedal dve deli: knjigo esejev poljskega pisatelja in potopisca Andrzeja Stasiuka ter knjigo Richarda Basseta Zadnji dnevi v stari Evropi. Kot zanimivost je Blatnik navrgel, da je doktor zgodovine Basset nekaj let preživel v Ljubljani, zaposlen kot hornist v Operi. V zbirki Bralna znamenja pa bo izšla knjiga Umberta Eca ter dolgo pričakovana knjiga Alenke Kepic Mohar, v kateri spregovori o pasteh digitalnega branja.

Jubileju samostojne države se bodo pri založbi poklonili s knjigama Temelji slovenstva, ki pripoveduje zgodovino Slovencev, od poselitve Slovanov na tem območju, pa vse do samostojne države, ter delom Trideset let slovenske države: med obljubami in dejstvi Boža Repeta. Izšla pa bo tudi monografija Gorazda Bajca in Boruta Klabjana o požigu Narodnega doma v Trstu.