V hiši Alojza Kocjančiča v Kubedu zaživela umetniška rezidenca

Skrbnik umetniške rezidence v Hiši Alojza Kocjančiča je Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper. Kot so za STA povedali na zavodu, se je na razpis za enomesečno rezidenčno bivanje prijavilo deset umetnikov in umetnic. Lastnica objekta je koprska občina, upravljavec objekta pa Krajevna skupnost Gračišče.

Predsednik krajevne skupnosti Gračišče Dušan Arko je za STA dejal, da je pobuda za ureditev Kocjančičeve spominske sobe v Kubedu začela dozorevati kmalu po njegovi smrti leta 1991. Njegova hiša je bila zanimiva za ta namen, a je bila v zasebni lasti.

Leta 2018 pa se je ponudila možnost za njen odkup, pri čemer sta se krajevna skupnost in tamkajšnje društvo Skala Kubed obrnila na MOK, ki je nato objekt odkupila. Občina je skupaj z Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja, Pokrajinskim muzejem Koper in Pokrajinskim arhivom Koper poleg spominske sobe uredila še etnološko zbirko vasi Kubed in umetniško rezidenco. Prenovljeno hiše so odprli septembra 2020, ko so v Kubedu praznovali tudi 150. obletnico prvega istrskega tabora.

Alojz Kocjančič se je rodil leta 1913 v Kubedu in je bil prvenstveno duhovnik, iz kulturno-zgodovinskega vidika pa je lokalno najbolj pomemben, ker je v svojih pesmih opeval domačo pokrajino in Šavrinke. Kot je dodal Arko, so izšle tri njegove knjige - dve pesniški zbirki, posthumno pa še prozno delo, v katerem so zbrani Kocjančičevi zapisi o slovenski Istri, o tamkajšnjih krajih in običajih.

V januarju je bila prva gostujoča na rezidenci vizualna umetnica Neja Tomšič. Kot je dejala za STA, njen projekt Delavci zapuščajo tovarno (Galeb) nastaja na pobudo kuratorke Chiare Isadore Artico iz Trbiža, ki jo je povabila k projektu Periferni spomini, v katerem je šest umetnic povezala z različnimi podjetji in naročila dela na temo industrijske realnosti in dediščine na območju med Tržičem in Trstom.

Delavci zapuščajo tovarno je po besedah Neje Tomšič videoesej, ki se vrača k prvemu filmskemu motivu iz leta 1895, kar je tudi okviren čas nastanka ladjedelnice v Tržiču.

"V videoeseju dokumentiram zunanjost največje evropske ladjedelnice Fincantieri v Tržiču, ter prenovo lesenjače Galeb baletnikov Pie in Pina Mlakarja. Na primeru dveh motivov, procesa restavriranja jadrnice zgodovinskega in kulturnega pomena in gradnje luksuznih križark, premišljujem, kako se na simbolni in materialni ravni spreminja dojemanje in vrednotenje dela in posledično časa ob trčenju z dvema radikalno različnima tipoma plovil," je pojasnila. Ob videu materialu ves čas na podlagi fotografij in dokumentacije nastajata tudi serija risb na papirju in besedilo.

Neja Tomšič je na rezidenci uspela skleniti prvi del projekta, vezan na ladjedelnico v Tržiču, načrtovano dokumentiranje prenove jadrnice zakoncev Mlakar in raziskovanje arhivov njene zgodovine pa se je zaradi trenutnih epidemioloških razmer zamaknilo v februar.

Prav tako je odpadla za ta vikend predvidena predstavitev projekta. Dvokanalni video Delavci zapuščajo tovarno bo tako na ogled na razstavi Periferni spomini aprila in maja v Udinah in v Trstu. Drugi del instalacije, Galeb, pa bo predvidoma v oktobru predstavljen na skupinski razstavi vseh umetnikov rezidence v Kubedu.

Februarja bodo v Kubedu gostili multimedijsko umetnico Valerie Wolf Gang. Do septembra ji bodo sledili kiparka Ula Žibert, mojster fotografije Branimir Ritonja, kiparka Metka Kavčič, magistri slikarstva Eva Jera Hanžek in Anamari Hrup s skupnim projektom, vizualni umetnik Oliver Pilić, magister umetnosti Marjan Prevodnik in slikar Brane Širca, so še sporočili iz Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper.