misliKovaški muzej v Kropi za prenovo strehe računa na državna sredstva
Kropa/Radovljica, 31. januarja - Radovljiški občinski svet je ta teden po hitrem postopku sprejel odlok o razglasitvi Klinarjeve hiše, v kateri v Kropi domuje kovaški muzej, za kulturni spomenik lokalnega pomena. Na ta način se bo občina lahko prijavila na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev za potrebno prenovo objekta.
Kropa.
Klinarjeva hiša, v kateri deluje kovaški muzej in ki čaka na celovito prenovo.
Foto: Tinkara Zupan/STA
Arhiv STA
Stavba iz konca 18. stoletja je primer ene bolj mogočnih fužinarskih hiš, katerih zunanjost zaznamujejo kamnoseški detajli iz zelenega kamna in kovani dodatki, notranjost pa členitev na stanovanjski del hišnega posestnika in prostore njegovih najemnikov, delavcev. V prvem nadstropju, kjer je bilo stanovanje fužinarjeve družine, se je ohranila značilna osrednja soba, salon, ki ga odlikuje kasetiran strop, dopolnjen s tremi baročnimi oljnimi platni.
Celotno naselje Krope je sicer razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena. Vendar pa so na razpisu ministrstva za kulturo za izbor kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine do sofinanciranja obnove upravičene le stavbe, ki so razglašene za kulturni spomenik. Kot so sporočili iz Občine Radovljica, bodo na razpis prijavili prenovo strehe Klinarjeve hiše.
O nujnosti prenove je govora že več let, še zlasti pa od leta 2017, odkar zaradi izliva vode dve sobi nista več v uporabi. Ker je celotna prenova ocenjena na več kot milijon evrov, jo bo občina izvajala po delih. Letos bo pripravila projektno dokumentacijo za celovito sanacijo stavbe, vključno z umestitvijo dvigala in rekonstrukcijo servisnega objekta.
Obnova strehe in ostrešja je načrtovana v letu 2022, za kar je v občinskem proračunu zagotovljenih 200.000 evrov. Nadaljevanje del je nato predvideno v naslednjih letih, pri čemer je njihova skupna vrednost ocenjena na 835.000 evrov.
Kot je pojasnila direktorica Muzejev radovljiške občine Petra Bole, je Klinarjeva hiša potrebna celovite prenove, na prvem mestu strehe, nato pa še fasade, oken in instalacij, pri čemer bi bilo treba poskrbeti tudi za ogrevanje.
Kot je izpostavila, se kljub temu, da hiša ni v najboljšem stanju trudijo za ohranjanje kulturne dediščine in kovaški muzej vsebinsko dopolnjujejo. Tako so lani v njem postavili razstavo o umetniškem kovaču Jožu Bertonclju. Kljub epidemiji so bili lani z obiskom muzeja zadovoljni, saj so beležili velik porast števila slovenskih gostov.
Sicer pa obdobje, ko muzeji zaradi epidemioloških ukrepov bolj ali manj samevajo, skušajo v Muzejih radovljiške občine izkoristiti za celovito prenovo Čebelarskega muzeja Radovljica. Prenova traja že leto in pol, nekoliko pa jo je zavlekla najdba poslikav, ki so jih v prostorih muzeja v radovljiški graščini odkrili pod 13 plastmi ometa. Novo razstavo, ki bo na bolj interaktiven in doživljajski način prikazala izjemno slovensko dediščino čebelarstva, bodo predvidoma odprli spomladi.