misliV NUK pridobili Prešernov rokopis pesmi Sveti Senanus
Ljubljana, 4. februarja - V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) so pridobili Prešernov rokopis pesmi Sveti Senanus. Gre za prvi izvirni in avtentični pesnikov rokopis pesmi, ki ga hranijo v NUK. Pridobitev, ki dopolnjuje zakladnico Prešernovih rokopisov v NUK, je napisana v bohoričici z značilno Prešernovo pisavo, na koncu pa je njegov podpis v gajici.
Ljubljana.
Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK).
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA
Sveti Senanus je satirična meniška balada. Pripoveduje o Senanu, ki se umakne na samotni otok, da bi se izognil skušnjavi. Tej kljub temu ne uide, zato se na koncu vseeno vrne med ljudi, pesem pa Prešeren tako zaključi predvsem zbadljivo do menihov. Rokopis Svetega Senanusa, ki ga je odkupil NUK, je v digitalni obliki na ogled na portalu Digitalne knjižnice Slovenije, so sporočili iz knjižnice.
France Prešeren je snov za satirično meniško balado Sveti Senanus prek pesmi St. Senanus and the Lady Thomasa Moora vzel iz latinske legende, motiv pa je nato preoblikoval z mislijo na svojega prijatelja Gašperja Crobatha p. Benvenuta (1805-1880), ki mu je pesem tudi posvetil.
Benvenut je pesem Sveti Senanus od pesnika prejel 24. maja 1846. Prvič je bila objavljena v petem zvezku Krajnske čbelice leta 1848. Skupaj z Nuno, Šmarjino goro, Nebeško procesijo, Zdravljico in V spomin Matija Čopa je tako bila del sklopa zadnjih objav pesmi, ki jih je Prešeren še doživel. Po nekaj ponovljenih izdajah je pesem objavo doživela tudi v slikanici Sveti Senan; Nuna in kanarček leta 1998 z ilustracijami Bogdana Groma.
Pesem je vse od svojega nastanka pa do danes v literaturi in časopisju spodbujala različne razprave. Razmišljanja o pesmi je mogoče zaslediti v korespondenci Josipa Stritarja, Bleiweisovi zavrnitvi Josipa Cimpermana, ki je želel v Novicah o pesmi objaviti prispevek, in celo v pesmih patra Benvenuta, v katerih je Prešernu odgovarjal na njegovo stvaritev, so ob novi pridobitvi še zapisali v NUK.