V Kostanjevici na Krki nova postavitev Grafičnega kabineta Bogdana Borčića

Nova postavitev v Grafičnem kabinetu Bogdana Borčića po besedah kustosinje Kristine T. Simončič prinaša izbor 23 umetnikovih grafik in skic iz prve polovice sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

Gre za likovna dela iz Borčićevega dobro znanega ustvarjalnega obdobja, ko je za deset let odložil čopič in se posvetil izključno grafiki. V tem obdobju pa v Borčićevi grafiki kot protagonisti nastopajo lupine školjk in morskih polžev, je pojasnila.

Zamisel, ne toliko fizičnega kot duhovnega potovanja v motive školjke se je pri Borčiću, rojenemu v sredozemskem okolju, pojavila v začetku navedenega obdobja, ko je te simbole morja "uzrl kot likovni navdih in so nenadoma prevzeli primat med njegovimi vizualnimi znaki obmorskega miljeja".

Borčić se je sicer popotovanju in raziskovanju širokega in večplastnega polja razmerij med naravo in umetnostjo, zgoščenega v obliki in simboliki školjke, posvetil z znanstvenim pristopom.

S pomočjo družine in prijateljev je zbral precejšnjo zbirko najrazličnejših lupin morskih mehkužcev. Določene lupine je dal prerezati in, da je lahko pogledal v njihovo notranjost, rentgensko poslikati. Kot številne matematike in renesančne umetnike pred njim pa ga je navdušila "dinamična spiralna oblika s sekvencami in proporci školjčnih lupin".

S pomočjo omenjenih podob in fotografskih posnetkov je razgrnil strukturo školjke do njenih osnovnih geometrijskih oblik ter jih vključeval v grafične odtise.

Morda pa se v tem pomenu simbolika školjke stika z Borčićevimi osebnimi življenjskimi preizkušnjami, ki jih nakazujejo tudi kontemplativna narava in naslovi njegovih grafik, saj si je kot umetnik simboliko školjke prisvojil in te v svojih delih razgalil pred gledalcem. "Iz vsakdanjih predmetov jih je povzdignil v osebne znake, ki v množici interpretacij spajajo preteklost z bežečimi trenutki življenja umetnika", je še zapisala Kristina T. Simončič.

Bogdan Borčić se je leta 1926 rodil v Ljubljani. Diplomiral je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in tam končal še podiplomski študij slikarstva. Izpopolnjeval se je na različnih študijskih potovanjih po Evropi, njegova dela v svojih zbirkah hranijo mnogi tuji muzeji, med njimi dunajska Albertina.

V kostanjeviški Galeriji Božidarja Jakca je urejen njegov grafični kabinet, v Koroški galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec pa stalna postavitev njegovih slikarskih del. Nagrado Prešernovega sklada za slikarske stvaritve je prejel leta 1965, leta 2005 pa še Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Od leta 1980 je živel Slovenj Gradcu, kjer je leta 2014 tudi umrl.