Intervju 13.2.2021 9:30

Kukla za STA: Samo družba, ki ni pripravljena sprejeti drugačnosti, potrebuje njeno obrazložitev

pripravila Maja Čehovin Korsika

Ljubljana, 13. februarja - Režiserka Katarina Rešek z umetniškim imenom Kukla je z ekipo filma Sestre slavila grand prix na festivalu kratkometražcev v Clermont-Ferrandu. V dopisnem pogovoru za STA je razmišljala, da samo družba, ki ni pripravljena sprejeti drugačnosti, potrebuje njeno obrazložitev, sicer pa meni, da morajo vzporedni svetovi postati vidnejši.

Ljubljana. Slovenski film Sestre režiserke Katarine Rešek - Kukle je prejel glavno mednarodno nagrado najpomembnejšega filmskega festivala kratkega filma v Clermont Ferrandu. Foto: osebni arhiv

Ljubljana.
Slovenski film Sestre režiserke Katarine Rešek - Kukle je prejel glavno mednarodno nagrado najpomembnejšega filmskega festivala kratkega filma v Clermont Ferrandu.
Foto: osebni arhiv

Ljubljana. Režiserka Katarina Rešek - Kukla. Foto: Marija Strajnić

Ljubljana.
Režiserka Katarina Rešek - Kukla.
Foto: Marija Strajnić

Pri Sestrah ne moremo mimo tega, da gre za film o treh močnih odraščajočih ženskah v moškem svetu. Kako ste gradili trojico protagonistk, ki ste jih označili za sodobne virđine, v tem kontekstu?

Gre za tri močne mlade ženske, ki pa se ne zavedajo lastne moči in svojo ranljivost vidijo kot šibkost, kar je nekako tudi komentar na to, kako se ljudje nasploh doživljamo. Dve ali dva sta par, tri ali trije so že skupina in one so majhna skupina proti svetu, ki prodira v njih in pred katerim se hočejo zaščititi. Zanimala me je tudi sama dinamika znotraj skupine ter raziskovanje človeške narave in vedenja skozi vzpostavitev skupinske identitete.

Film močno zaznamuje kultura Balkana, med drugim skozi stereotip o tem, kakšen naj bo "pravi" odnos med moškim in žensko, ki se odraža tudi skozi izbrane skladbe iz balkanske pop-kulture. Sestre so izbrale drugo pot, ki jo z desetimi pravili nakazuje Sina. Te točke so pomembne tudi za dramaturgijo filma. Nekaj besed o scenariju?

Definitivno je glasba uporabljena tudi kot komentar ali odslikava tovrstnih odnosov in pa pogleda na žensko. V pesmi iz 80. let je ženska predstavljena skozi dekle, ki se preveč ureja, sedanja pop glasba pa slavi to urejanje in povzdigovanje skozi vrednote materializma.

Sestre se tem nepisanim pravilom upirajo na svoj način, s svojim setom pravil, ki je vzpostavljen kot obrambni mehanizem, lahko pa postane tudi lastni zapor. Sestre so študija za film Fantasy in skozi strukturo scenarija se s pravili vzpostavlja pravzaprav nekakšen manifest Sestrstva. Kot nekakšna podstat, ki nas pripravi na to, kar prihaja.

Odnosi med Sestrami in moškimi okoli njih so konfliktni. Čutiti je, da je moškim ob njih nelagodno, pravzaprav se jih po svoje bojijo, ne vedo, kaj bi z njimi počeli - jih pretepali ali ljubili. Bi se strinjali, da se prepogosto problematični odnosi in nasilje rojevajo prav iz nemoči?

Problematični odnosi se, vsaj po mojih izkušnjah, raziskavi in dognanjih, rojevajo iz neznanja, nepoznavanja sebe in ostalih, strahu in posledično tudi občutka nemoči. Mislim, da patriarhat nobenemu spolu ne koristi zares, niti samim moškim. Postavljena so neka nesmiselna pravila, ki generalizirajo občutja in pozicijo posameznika v svetu.

Te "zakonitosti" generirajo travme, travma pa, kot vemo, rojeva travmo naprej, če ni sprejeta in "pozdravljena". Tako patriarhat sam sebi reže roke in noge, pod pretvezo nekakšne absolutne kontrole pa se dogajajo kratki stiki in ogromni zlomi. Nasilje rojeva nasilje.

Dve od treh Sester nosita slušni aparat. Gre za dodaten razmislek o tem, da je treba biti ob fizični hibi še močnejši?

Gre za večplastno sporočilo. Inspiracija je prišla ob snemanju izmenjave gluhih in naglušnih mladostnikov, saj sem opazila, da znotraj našega sveta obstaja še en, njihov svet. Potem sem se spraševala, koliko teh svetov še je. Ti ljudje so rojeni z drugačnostjo, ki je resnična drugačnost, ni trend, temveč nekaj, na kar "naš" slušeči svet velikokrat ni pripravljen ali prilagojen. Pri Sestrah je ta element uporabljen kot sredstvo povezovanja, kreiranja svojega sveta in obenem kot obramba pred invazijo, ki prihaja od zunaj - v kateremkoli trenutku lahko aparat snamejo in zunanji svet ne obstaja več.

Zagotovo vsakršna telesna "hiba" ali recimo drugačna telesna značilnost prinese s seboj stigmatizacijo od zunaj, kar pa v človeku vedno sproži nekakšno kompenzacijo in prav je opaženo, da se pri Sestrah to pozna skozi telesno moč, neupogljivo držo in izrazito naklonjenost borilnim veščinam. Sicer pa v filmu te telesne značilnosti nisem želela opravičevati ali problematizirati, saj se mi zdi, da samo družba, ki ni pripravljena sprejeti drugačnosti, potrebuje njeno obrazložitev, sama pa mislim, da morajo vzporedni svetovi postati bolj vidni. Tako bodo tudi drugačnosti prej sprejete, saj težko sprejmeš nekaj, česar ne poznaš, ker tega enostavno ne vidiš v vsakdanjem življenju ali na filmu.

Kot ste že omenili, so Sestre študija za vaš celovečerec Fantasy. Trans ženska s tem imenom se pojavi kot lik v filmu, kot neke vrste angel čuvaj Sester, kot svetla bilka, da bo še vse dobro. Bi razkrili kaj več o tem liku?

Fantasy je nekdo, ki v konkretnem fizičnem smislu šele prehaja v želeno obliko, a Sestram s svojim načinom življenja in zavedanja sebe pokaže pot, ki je prej niso poznale. Lahko bi temu rekli tudi pot svobode, če je zares sploh popolnoma možna za človeka.

Ko sem razmišljala o fenomenu virdžin, sem se vprašala, kako bi bilo, ko bi se srečali virdžina in transrodna ženska? Pride do trka dveh svetov, ki sta si po eni strani diametralno nasprotna, po drugi pa zelo podobna. Skozi celovečerec razvijam in uporabljam fantazijo tudi kot še en dramaturški element, mehanizem funkcioniranja likov in način življenja. Opazila sem, kako velik del našega vsakdana je fantazija, včasih pogon, ki nas žene naprej, pogosto pa globina, v kateri se lahko utopimo.

Sestre so sicer vaš četrti kratki film. Kot sva že napovedali, se pripravljate na celovečerec. Kakšen avtorski izziv vam dolgometražec predstavlja glede na to, da ste, tudi preko glasbenih videospotov, izmojstrili neko svojevrstno avtorsko poetiko v kratkih formah?

Fantasy je projekt, ki me neizmerno veseli in zanima. Vem, da bomo z ekipo ustvarili nekaj močnega, iskrenega in pogumnega. Sestre so osvetlile pot, po kateri zdaj stopa Fantasy, skozi sam proces smo spoznali mnogo stvari in dobili vodila za naprej. Videospot pa je zame forma sedanjega trenutka in osebno me zanima preplet, trk, hibrid med filmom in videospotom. Želim si, da bo ta hibrid kot forma posrkal gledalca in s tem dal prostor vsebini, ki je na prvem mestu. To bo definitivno intenziven in plodovit proces.

Konkurenca v Clermont-Ferrandu je bila velika - 78 filmov. Osvojitev grand prixa v mednarodni sekciji na priznanem festivalu kratkega filma vam in ekipi zagotovo ogromno pomeni. So se vam odprla kakšna vrata in kdaj bo Sestre lahko premierno videlo slovensko občinstvo?

To je zagotovo nekaj, za kar smo zelo hvaležni, predvsem pa to pomeni, kar je meni najpomembneje, da je film nagovoril ljudi. S to nagrado smo se postavili na zemljevid, za kar sem neizmerno hvaležna, saj so tudi konkretno Sestre odprle pot za Fantasy. Sestre bi radi slovenskem občinstvu predstavili na velikem platnu, tako da delamo na tem in upam, da bo to čim prej, vse pa je seveda zelo odvisno od razvoja trenutne situacije in ukrepov. Komaj čakam, da pride film do ljudi.