Nataša Gliha Komac za STA: V zgodnjem otroštvu postavljamo temelje za jezikovni razvoj

Tema letošnjega mednarodnega dneva maternih jezikov je Spodbujanje večjezičnosti za vključevanje v izobraževanje in družbo. Obenem Unesco opozarja na pomen izobraževanja v maternem jeziku že v zgodnjih letih. Zakaj je oboje pomembno?

Jezikovna znanja lahko pri otroku razvijamo že od najzgodnejšega otroštva, tj. od prvih mesecev dalje. Z jezikom vsak posameznik komunicira s svetom in ga prek jezika tudi razume in soustvarja. Materni jezik, lahko jih je tudi več, je že po definiciji tisti, ki ga usvajamo v zgodnjem otroštvu od svojih najbližjih. Posledično do maternega jezika vedno gojimo čustven odnos, zato ga ne smemo zanemarjati, zapostavljati ali nemara njegovega nadaljnjega učenja celo zavirati in zaustaviti.

V zgodnjem otroštvu postavljamo temelje za nadaljnji jezikovni razvoj, pri čemer pa se je treba zavedati, da je za razvijanje slehernega, tudi jezikovnega znanja potreben trud. Pri zgodnjem jezikovnem razvoju ključno vlogo odigrajo otrokovi najbližji oz. otrokova izpostavljenost različnim jezikom in rabam. Zgodnje učenje in znanje različnih jezikov je izjemno pomembno, je kapital in bogastvo za prihodnost slehernega od nas, saj nam odpira vrata v druge in drugačne svetove, kulture in razmišljanja.

Ali se v šoli otroci slovenščine naučijo dovolj dobro, da jim raven osvojenega znanja zadostuje na vseh področjih življenja?

Težko in tvegano je posploševati, saj je vsak otrok zgodba zase, hkrati pa pozneje kot odrasli v življenju počnemo zelo različne stvari in delujemo bolj ali manj dejavno na zelo različnih področjih.

Za uspešnost učenja, tudi kar zadeva jezikovno znanje, je vedno ključnih več dejavnikov; poleg jezikovnega znanja, ki ga otrok prinese s sabo in ga tudi sam razvija, njegove motivacije in stališč ter izpostavljenosti različnim jezikovnim rabam. Seveda odigra pomembno vlogo tudi učni načrt, ki pa ga mora učitelj tudi čim bolj učinkovito udejaniti.

Kot starši se moramo truditi, da se z otrokom že od zgodnjega otroštva dalje čim več pogovarjamo, mu beremo, ga spodbujamo k ubesedovanju svojih misli, k razvijanju kritičnega razmišljanja ipd. Kot učitelji skrbimo za celostno izobrazbo otrok, ki vedno poteka tudi z jezikom in prek jezika, pri čemer si pomagamo z ustreznimi metodološkimi in didaktičnimi pristopi, učbeniki.

Kot jezikoslovci raziskovalci se trudimo za pripravo čim boljših jezikovnih opisov in pripomočkov, jezikoslovci pedagogi npr. na različnih fakultetah skrbijo za izobrazbo bodočih učiteljev in novinarjev, mediji ponujajo zglede različnih rab.... Tudi kot družba moramo skrbeti in zagotavljati priložnosti za rabo slovenskega jezika na vseh področjih javnega življenja. Učenje in raba slovenščine ni zgolj in samo šolski proces. Zelo pomembna so pozitivna stališča, spodbudne okoliščine in priložnosti za rabo!

Otroci se danes nekako skoraj "spotoma" vsaj do neke mere naučijo angleščine. Bi lahko rekli, da so v primerjavi z njo drugi tuji jeziki pri nas zapostavljeni oz. da "potegnejo kratko"?

Vsekakor v tem trenutku angleščina v naša življenja pronica z vseh koncev, kar je gotovo posledica njene družbene, gospodarske in sporazumevalne moči, ki jo ima v svetovnem merilu. A s tem, da se mimogrede naučimo še enega jezika, res ni nič narobe!

Kot že rečeno, za vsakim znanjem stoji trdo delo, skrb in načrtno razvijanje, zato bi še enkrat poudarila vlogo dedkov in babic, staršev, učiteljev, skratka pomembnih odraslih v otrokovem življenju, ki ga na njegovi poti in pri njegovih jezikovnih izbirah s svojimi jezikovnimi praksami, rabami in stališči, seveda v zelo različnih okoliščinah, tudi usmerjajo.

Priložnosti za učenje angleščine je ta trenutek res veliko, a če se malce potrudimo, nam sodobni mediji in različne šole ponujajo tudi možnosti učenja drugih jezikov. Pri čemer je na vseh slovenskih gimnazijah poleg angleščine vedno na voljo še vsaj en tuj jezik. Tudi sicer so, vsaj po mojem vedenju, študiji tujih jezikov v Sloveniji kakovostni in dobro zasedeni.

Poleg tega, da Slovenci zelo radi potujemo, smo tesno vpeti v širši prostor, v mislih imam znanost, gospodarstvo ipd., hkrati pa nas obdajajo štiri velike jezikovne skupine in se tisti, ki smo odraščali na meji, že od malega lahko skoraj mimogrede naučimo tudi jezik sosedov, tj. italijanščino, nemščino, hrvaščino ali madžarščino. In ne pozabimo vse raznovrstnosti slovenskih narečij, ki pomembno prispevajo k razvijanju znanja in učenja tujih jezikov, zlasti v smislu lažje učljivosti, prepoznavanja različnih glasov.

In ne nazadnje imamo v Sloveniji tudi uradno dvojezična območja, kjer se poleg slovenščine otroci v rednem učnem procesu učijo italijanščine in madžarščine, s pomočjo romskih pomočnikov se postopoma vzpostavlja tudi sistem za učenje romščine, v zadnjih letih pa se v okviru bilateralnih sporazumov z državami nekdanje Jugoslavije na šolah, kjer je dovolj zainteresiranih, izvajata pouk srbščine in hrvaščine.

Unesco z letošnjo temo spodbuja večjezičnost. A ob znanju tujih jezikov je najbrž prav, da vsak govorec dobro obvlada in neguje svoj materni jezik. Kje je po vašem mnenju prava mera?

Z iskanjem prave mere in srednjo potjo so vedno težave. Vsak od nas išče in mora najti svojo pot. Kar zadeva jezikovno znanje, je po moje posameznik pri usvajanju in učenju jezikov uspešen, če s svojim znanjem uspe zagotavljati in opravljati vse svoje sporazumevalne potrebe; torej v različnih okoliščinah uporabljati ustrezen jezik oz. različico nekega jezika.

Ljudje smo pragmatična bitja in svoje znanje vedno uporabljamo z določenim namenom, torej za opravljanje določenih funkcij. In z jezikom se sporazumevamo. Če smo zaradi jezikovnega znanja ali celo rabe nekega jezika zasmehovani, preganjani ali pa pri rabi nekega jezika neuspešni, nam to povzroča določene travme. Prav zato je tako zelo pomembno, da lahko vsak posameznik razvija svoj materni jezik in se v njem sporazumeva. Tega se moramo zavedati, saj tudi v Sloveniji živi vrsta državljanov z drugimi maternimi jeziki.

Hkrati pa družba številnih medjezikovnih stikov, interakcij in kultur od nas zahteva znanje več jezikov. Že več let uveljavljene smernice poudarjajo, da je za dejavno življenje slehernega posameznika dobrodošlo znanje maternega in/ali prvega jezika, poleg tega pa vsaj še znanje jezika soseda in enega svetovnega jezika. Ne smemo pozabiti, da se nam prek jezikov odpirajo tudi druge in drugačne kulture, načini življenja in razmišljanja.

Zaradi pandemije covida-19 je izobraževanje več mesecev potekalo na daljavo in sploh za nižje razrede je mogoče slišati, da se to denimo že pozna na lepopisu. Menite da se bo poznalo tudi pri znanju in rabi slovenščine?

Jezik se v različnih okoljih in okoliščinah razvija in uresničuje na različne načine. V idealnem svetu, kjer bi vsi otroci imeli v pandemični situaciji optimalne učne okoliščine, tj. zagotovljeno ustrezno socialno in delovno okolje, npr. učne pripomočke za delo, nekoga, ki bi jih pri pouku spremljal ipd., bi bila verjetno realizacija drugačna, bolj optimalna, a vedno so bile in bodo med nami razlike. Dejstvo pa je, da so otroci izjemno prilagodljivi in so digitalni mediji zanje tudi izziv.

Ne le, da je umanjkala živa interakcija, tj. neposreden stik z učiteljem in sošolci, poseben izziv pri študiju in delu od doma je za vse nas popolnoma nova in drugačna organizacija življenja, ki zahteva veliko samodiscipline. In tu imamo že odrasli težave, kaj šele otroci!

So pa pandemične okoliščine ponudile tudi možnost in priložnost za več komunikacije med družinskimi člani, starši so se morali več ukvarjati z otroki in pravzaprav je bila tako na razpolago tudi vrsta priložnosti in možnosti za sporazumevanje in jezikovni razvoj v krogu najbližjih. Kar pa ni zanemarljivo!

Kje glede slovenščine vidite največjo težavo pri izobraževanju na daljavo?

V tistem, kar je pravzaprav glavna pomanjkljivost učenja prek zaslona nasploh. V pomanjkanju žive, vsakdanje in spontane interakcije z vrstniki in učitelji, v izmenjavi mnenj, sprotnem preverjanju razumevanja in ubesedovanja, tako na ravni govorjenega kot tudi zapisanega jezika.

Je pa hkrati res, da se je prav v tem obdobju tudi pospešeno razvijala in praktično preverjala priprava in uporaba različnih učnih gradiv prek t. i. digitalnih medijev. Prej smo pogosto poslušali o tem, kakšna sta vloga in vpliv družbenih medijev, kako jih vendarle moramo vključiti v pouk, saj jih mladi ves čas in radi uporabljajo. Zdaj dejansko razpolagamo s praktičnimi izkušnjami, kdaj in kako nam sodobne tehnologije lahko koristijo tudi pri razvijanju jezikovnega znanja. Ni vse samo slabo, pa čeprav vsi komaj čakamo in upamo na vrnitev v "normalne čase". Tudi v teh okoliščinah je mogoče najti izkušnje in izzive, ki jih bomo, upam, znali prenesti v čase, ki prihajajo.