Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

PRETRESLJIVA KRIMINALKA ABIGAIL DEAN DEKLE A

Med največjimi odkritji tega leta mednarodna založniška srenja omenja prvenec ameriške pisateljice Abigail Dean Dekle A, ki je bil že preveden v številne jezike, po njem pa bo posneta tudi TV-serija pod taktirko režiserja Černobila Johana Rencka, so zapisali pri založbi Učila International.

V knjigi, ki jo je poslovenil Marko Bogataj, bralec sledi Lex Gracie, dekletu, ki je pobegnilo ter rešilo starejšega brata in mlajše sorojence iz hiše groze. Očetu ni uspelo uiti iz hiše groze, ki jo je ustvaril, mati pa je pristala za rešetkami. Tam mati tudi umre in družinsko hišo zapusti otrokom. "Lex ne more več bežati pred svojo preteklostjo. Skupaj s sestro Evie namerava t. i. Hišo groze spremeniti v nekaj dobrega. Še prej pa se mora sporazumeti s sorojenci in se spoprijeti ter pomiriti z otroštvom, ki so ga preživeli," so povzeli pri založbi.

Dodali so, da Dekle A prinaša dinamično zgodbo "o pobegu in preživetju, ki hitro postane psihološka družinska zgodba o spreminjajočih se zavezništvih in izdajah med sorojenci - o skrivnostih, ki jih sorojenci skrivajo pred sabo in drugimi". Gre za "izjemen psihološki triler, napet, ravno prav dolg, s strašljivo zgodbo, ki jo prebereš na mah".

SPITZER O EPIDEMIJI PAMETNIH TELEFONOV

V sozaložništvu Mohorjeve Celovec in Mladinske knjige je izšlo delo Epidemija pametnih telefonov; Nevarnosti za zdravje, izobraževanje in družbo, ki jo podpisuje Manfred Spitzer, vodja psihiatrične univerzitetne klinike in transfernega centra za nevrološke znanosti in učenje v Ulmu.

Spitzer, slovenskim bralcem poznan tudi po knjigi Digitalna demenca, v tokratni knjigi po zapisu založbe s pomočjo znanstvenih raziskav dokazuje, da nebrzdano uporabljanje pametnih telefonov škoduje zdravju, ovira izobraževanje otrok in mladine ter ima hude posledice tudi za našo družbo. Kritično razčlenjuje tako imenovano "digitalizacijo", ki ima, kakor vsak pojav, tudi slabe posledice, v tem primeru zlasti za naše otroke in mladostnike.

Pametni telefoni so v preteklem desetletju osvojili svet z nepredstavljivo hitrostjo in močno spremenili življenje za skoraj štiri milijarde ljudi, le redki pa opozarjajo na negativne posledice prekomernega uporabljanja pametnih telefonov, zlasti za otroke in mladino. Kot so zapisali v Süddeutsche Zeitung, ima Spitzer "veliko željo, da obvaruje človeštvo pred poneumljenjem, ki neogibno grozi zaradi računalnikov, telefončkov, televizije in avtomobilskih navigacij".

STRIP PO SLOVITEM CONRADOVEM SRCU TEME TUDI V SLOVENŠČINI

V zbirki založbe LUD Literatura Littera picta, v kateri se srečujeta literatura in strip, je izšlo delo Srce teme stripovskega mojstra Petra Kuperja po istoimenskem romanu Josepha Conrada. Roman, ki je prvič izšel leta 1899, je med drugim navdihnil kultni vojni film Francisa Forda Coppole Apokalipsa zdaj! (1979), predlani pa še ameriškega striparja Kuperja, avtorja več kot dveh ducatov knjig, med njimi najdemo tudi priredbe Kafkovih zgodb (Forum Ljubljana).

"Kuper v predgovoru pojasni, da je bilo delo na stripovski interpretaciji odisejada, kontroverzni roman je leta 1975 nigerijski pisatelj Chinua Achebe označil za rasistično delo, zato je Kuper ob prirejanju 'obravnaval tudi bolj zamegljene in odbijajoče vidike knjige, ne da bi s tem skušal izničiti to, kar jo uvršča v kanon velike literature'."

Kar 160-stransko popotovanje v srce teme, ki ga je prevedel in priredil Primož Čučnik, vzbuja srh s svojo temačnostjo in prvinskostjo, so zapisali pri založbi. Maya Jasanoff pa je v predgovoru zapisala, da "Kuperjeva stripovska priredba ni samo zmagoslavje risarske umetnosti, ampak ponuja tudi prepričljivo literarno interpretacijo".