Glasbeniki v času korone z nastopi prek spleta ob upanju, da le začasno

V Cankarjevem domu nad odzivnostjo presenečeni

V Cankarjevem domu (CD) so lani le 75 dni delovali v neokrnjenem obsegu, v preostalih obdobjih pa so bili zaradi epidemije koronavirusa zaprti ali so delovali omejeno. Te nove okoliščine so snovalce programov spodbudile k intenzivnejšemu spletnemu posredovanju vsebin. Tako so Jazz festival Ljubljana prvič izvedli v hibridni obliki - prek spleta in ob omejenem številu obiskovalcev tudi v dvoranah ter v Parku Sveta Evrope.

Program v CD se sicer ne nanaša le na glasbo oziroma koncerte, ampak tudi na druga umetniška področja, imajo pa za dogodke, ki jih posredujejo prek spleta, enake kriterije kot za tiste, ki jih pripravljajo za občinstvo v dvoranah. "V trenutnih epidemioloških razmerah mednarodnega programa sicer ne moremo izvajati, a kakovost ostaja osnovno merilo," so zapisali za STA.

Nad odzivnostjo občinstva so na splošno pozitivno presenečeni, pri nekaterih vsebinah zaradi kakovostnejše izvedbe udeležbo tudi številčno omejijo. V glasbenem delu so spletne obiskovalce zelo zanimali dogodki Jazz festivala Ljubljana; festival si je ogledalo 40.000 ljubiteljev jazza. Veliko zanimanja so beležili tudi koncerti Rudija Bučarja in zasedbe Dan D ter Cankarjevi torki. Brezplačno so jih ponudili na ogled na FB strani in Youtube kanalu CD.

V začetku marca pa bodo prek spleta ponudili tudi plačljiva koncerta Zorana Predina s pesmimi Arsena Dedića in Janija Kovačiča z novim albumom Ženske štorije. "Kot kažejo prve prodajne številke, bodo rezultati dobri. Kot povsod pa je tudi pri spletnih umetniških dogodkih že opaziti digitalno utrujenost in se občinstvo zagotovo zelo veseli trenutka, ko se bodo lahko vrnili v dvorane," so prepričani v ljubljanskem hramu kulture.

O ekonomski računici ali rentabilnosti takšnega programiranja sicer po njihovem prepričanju ni mogoče govoriti. "So pa spletno posredovani odrski oz. umetniški dogodki v danih okoliščinah edina možnost, da program posredujemo občinstvu. Zagotovo spletno posredovani program ni primerljiv z živo izkušnjo, a vsaj na daljavo omogoča stik občinstva z našo kulturno hišo, slovenske umetnike ohranja v kondiciji, omogoča pa tudi spletno umetniško sodelovanje s kolegi iz tujine, kot se je zgodilo v okviru Jazz festivala Ljubljana. V tem pogledu so spletni dogodki neprecenljivi," so še zapisali v CD.

Kino Šiška po brezplačnem uvodu do plačljive platforme Dice

V Kinu Šiška so uvodno serijo brezplačnih spletnih koncertov Štream, ki so jih izvajali v maju in juniju, v novi sezoni nadgradili s plačljivimi koncerti preko mednarodnega partnerskega servisa za posredovanje in trženje tovrstnih dogodkov Dice. Platforma je bila po besedah vodje glasbenega programa Matjaža Mančka ena prvih, ki je vzpostavila sistem trženja tovrstnih vsebin, v kombinaciji z aplikacijo, ki je po principu družbenega omrežja odpirala potencial mednarodne promocije slovenskih glasbenikov. Imeli so veliko uspešnih spletnih koncertov iz najbolj zgodnje faze, vključno s koncertoma Laure Marling in Nicka Cavea.

Na ta način so od jeseni iz Kina Šiška med drugim nastopili raper Zlatko, violinistka Anja Bukovec in trio Širom, od marca dalje pa bo program potekal preko platforme Entrio. Na vprašanje, kako izbirajo nastopajoče, je Manček omenil nov kakovosten material, nove izdaje in zanimive nove ustvarjalce, ki se pojavljajo na sceni in že dosegajo določen interes javnosti. V tem smislu se izbor ne razlikuje bistveno od "normalnih časov", razen da so omejeni na ponudbo domače scene: "Kar pa je lahko v določenem smislu tudi prednost, saj tako pride do izpostavitve več domačih ustvarjalcev."

Za vsak spletni koncert sledijo podatkom o strukturi publike in izvoru ogledov oziroma nakupov. "Vsak koncert ima določen delež ogledov iz tujine, sledi segajo praktično na vse kontinente, je pa ta delež v primerjavi z domačimi ogledi razumljivo manjši. Definitivno so ti podatki lahko zanimivi in potencial za razvoj občinstva v določenih tujih regijah oziroma tržiščih," je povedal Manček.

Ker imajo kot javni zavod zagotovljena določena programska sredstva, nastopajočim omogočijo tudi honorar, ki mu dodajo še 70 odstotkov prihodka od prodanih kart. Po Mančkovih besedah se to dobro obnese tudi z vidika stimulacije samih izvajalcev za aktivno promocijo dogodka ter njihove publike, da jih podpre z nakupom kart. Sicer pa je po njegovem prepričanju skrajni čas, da se odločevalci v Sloveniji zavejo položaja koncertnega sektorja ter začnejo ukrepati, kot so to z uvedbo jamstvene sheme storili v Avstriji ter na Nizozemskem in Norveškem.

Iz mariborskega Narodnega doma prek Awwwditorija

V Narodnem domu Maribor so z jesensko prepovedjo javnih prireditev pripravili niz Awwwditorij kot nadaljevanje njihovih prvih prenosov v živo iz spomladanskega dela, obenem so koncertom dodali še gledališke predstave, predstave za otroke in podobno. S prenosi tudi dopolnjujejo redni program, ki bi ga morali izvajati v živo.

Nastopajoče izbirajo pa več kriterijih, kot sta raznovrstnost in cena, koncerte pa predvajajo na vseh svojih kanalih: spletni in Facebook strani ter YouTube kanalu. Večina posnetkov je še vedno dostopnih v arhivu Narodnega doma. O obisku tudi vodijo statistiko, ki je pokazala, da je decembra največ ogledov, in sicer več kot 83.000, zabeležil koncert čelista Luke Šulića s pianistom Evgenyem Genchevim.

Vsi ogledi koncertov prek spleta so bili brezplačni, saj so sredstva črpali iz rednih programskih sredstev, je za STA sporočil vodja odnosov z javnostmi Boris Črnič. So pa tudi v Narodnem domu Maribor prepričani, da bi bi bila tudi v Sloveniji dobrodošla rešitev v smeri jamstvene sheme, saj z načrtovanjem dogodkov že nastajajo določeni stroški, ki so sedaj v primeru odpovedi strošek organizatorja.