Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

RAPSODIJA ZA GLEDALIŠČE ALAINA BADIOUJA

Knjiga Rapsodija za gledališče, ki je v prevodu Katje Zakrajšek izšla pod okriljem Knjižnice Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL), prinaša dve od najpomembnejših besedil o gledališču, ki jih je napisal sodobni filozof Alain Badiou. H gledališču se je namreč Badiou vedno znova vračal, saj ima v njegovi misli o umetnosti oziroma o razmerju med umetnostjo in filozofijo središčno vlogo. Manj znano je, da Badiou ni le mislec gledališča, temveč tudi sam dramatik. Prav iz njegovega sodelovanja z režiserjem Antoinom Vitezom, eno ključnih osebnosti francoskega gledališča 20. stoletja, so v 80. letih izhajale refleksije, ki so postale osnova za Rapsodijo.

Filozof Mladen Dolar je v spremni besedi k Rapsodiji za gledališče zapisal, da Badiou (za zdaj) stoji na koncu burne, intrigantne in težavne zgodovine razmerij med filozofijo in gledališčem. "Skoraj ga ni filozofa, ki bi posvetil toliko časa in energije gledališču, ne le filozofskim refleksijam o gledališču, temveč tudi kot gledališki avtor in praktični sodelavec," je presodil. Badioujev obsežni filozofski opus se sicer vrti okrog dogodka in resnice na različnih toriščih človeškega bivanja - v znanosti, politiki, umetnosti in ljubezni, so med drugim zapisali pri MGL.

TOTALITARIZEM: ZGODOVINA RAZPRAVE - PROBLEMSKA ŠTUDIJA O ZGODOVINI, RAZPRAVAH IN RAZLAGAH TOTALITARIZMA

Delo Totalitarizem: Zgodovina razprave (Založba Sophia) italijanskega zgodovinarja Enza Traversa z univerze Cornell v ZDA predstavlja problemsko študijo o zgodovini, kontekstih, razpravah in razlagah totalitarizma, označevalca, ki je postal ena od najmočnejših kontroverz intelektualne zgodovine 20. stoletja. Kot so zapisali pri založbi, študija zgodovinsko zajema razlage totalitarizma od formulacije totalne države pri Mussoliniju, Gentilleju in Schmittu, prek teorije totalitarizma, ki so jo pred 2. sv. vojno oblikovali intelektualci v izgnanstvu ob razlagah nacizma in kritiki stalinizma, do apologije, ki se je začela s hladno vojno in ciljem diskreditacije komunističnih idej in osvobodilnih gibanj, z izkrivljanjem ključnih zgodovinskih kontekstov, tudi razmišljanja Hannah Arendt, ter z enačenjem komunizma in nacizma, zato da bi bil neoliberalni red videti kot najboljša izbira in celo kot nosilec antifašizma.

Rastko Močnik in Maja Breznik, ki je knjigo tudi prevedla, v spremni besedi med drugim poudarjata, da "knjiga prikazuje zgodovino formiranja področja, ki je globoko pogreznjeno v politične boje in s svojimi ideološkimi predpostavkami meče sence celo na raziskave, ki se mu poskušajo izmuzniti".

IZBOR PESMI AFROAMERIŠKE LEZBIČNO-FEMINISTIČNE PESNICE, PERFORMERKE IN AKTIVISTKE PAT PARKER

V zbirki Vizibilija Založbe Škuc je v knjigi Pesmi izšel izbor poezije priznane afroameriške avtorice Pat Parker (1944-1989). Danes Pat Parker velja za klasiko ameriške literature in družbene misli, sicer pa je bila pionirka lezbično-feministične umetnosti, so zapisali pri založbi. Objavila je pet pesniških zbirk: Child of Myself (1972), Pit Stop (1974), Movement in Black (1978), Womanslaughter (1978) in Jonestown & Other Madness (1985). Objavljala je v številnih revijah, časopisih in antologijah; z Judy Grahn, še eno lezbično pionirko, pa je posnela album Where Would I Be Without You (1976), ena od njenih pesmi pa se je pojavila tudi na albumu Lesbian Concentrate (1977).

Slovenski izbor pesmi Pat Parker je preveden iz knjige The Complete Works of Pat Parker, ki je izšla leta 2016 kot skupni projekt ameriških založb A Midsummer's Night Press in Sinister Wisdom pod urednikovanjem Julie R. Enszer. "V tem 488-stranskem delu je ponatisnjenih vseh pet njenih pesniških zbirk, pa tudi njena proza in eseji, dve neobjavljeni drami ter še neobjavljene pesmi. Ta knjiga je leta 2017 prejela literarno nagrado lambda za lezbično poezijo," so zapisali v Škucu. Prevajalka dela je Nataša Velikonja, spremno besedo pa je napisala Nina Dragičević.

KRAVOSOVA DVOJEZIČNA SLIKANICA HIŠA SELIVKA

V dvojezični, slovenski in italijanski, knjigi Hiša selivka Marka Kravosa so zbrane tri pravljice. V prvi, Zajec zvitorepec, spoznamo zajca, ki se zvito reši iz lisičinih krempljev, prične prodajati srečo in obogati. Za nameček si omisli še malce bolj razkošen rep, kot smo ga pri zajcih vajeni, in celo ladjo, ki ga pripelje v cirkus. V pravljici Rozamunda, Hudik in paž Nace z zadrževanim dihom spremljamo, kako kraljična Rozamunda po strašni pomoti pade v roke zlobnemu Hudiku. Njena usoda je odslej odvisna le od iznajdljivosti paža Naceta. Mu bo pravočasno uspelo rešiti kraljično? V pravljici Hiša selivka srečamo dečka Luko, ki hišico babice in dedka spremeni v bujen vrt, ki marsikomu zbudi tek. Ker se kradljivci in nadloge vrstijo ena za drugo, se Luka odloči hišico preseliti. In to kar po zraku, so vsebino povzeli pri založbi Miš. Ilustracije podpisuje Erika Cunja, prevod pa Darja Betocchi.