Gašper Rus za STA: Strip nas lahko trenutno spomni na življenje pred epidemijo

Lik Peste je nastal v sklopu antologije Greetings from Cartoonia. Kot so mi pojasnili pri Stripburgerju, je pri zbirki sodelovalo šest slovenskih in šest tujih avtorjev, vsak pa je izbral tri predmete (lastnega, krajinarskega, etno), ki so povezani z njim oz. njegovo državo in drugi avtor je moral iz tega ustvariti zgodbo. Med vašimi je bila tudi Pesta. Bi jo predstavili kot lik in kako ste gradili dogajanje okoli nje v svojem stripu?

Pesta je eden od treh "predmetov", ki jih je zame izbral norveški stripar Bendik Kaltenborn, jaz pa sem moral okoli njih splesti zgodbo, ki se dogaja na Norveškem. Pesta je dejansko norveško bajeslovno bitje; gre za staro, neprijetno ženico, ki pooseblja črno kugo. Norveško je ta bolezen v srednjem veku še posebej hudo prizadela in se globoko zasidrala v kolektivni spomin. V mojem stripu dva turista v sodobnem Oslu (medved in mačka) na ulici opazita nenavadno starko, ki pozira kot živi kip. Pozneje ugotovita, koga predstavlja. Enega od njiju to spoznanje vrže iz tira, obsede ga misel, da sta srečala čisto pravo Pesto, čeprav si tega ne upa izreči na glas...

Projekt Greetings from Cartoonia je iz leta 2009, a se je vaš strip v koronačasu izkazal za zelo aktualnega. Tedaj ste se teme lotili na zabaven način, na koncu si medved umije roke, potem ko se rokuje s Pesto. Prizor, ki je dandanes tako rekoč skoraj del folklore. Naj vas izzovem. Kako bi Pesto risali v času epidemije?

Kot sem zapisal v kratkem besedilu ob razstavi, danes Pesta deluje globalno in svoj "repertoar" stalno dopolnjuje z novimi boleznimi. Oblekla se je malce sodobneje, da ne zbuja preveč pozornosti, čeprav ostaja zvesta temnim barvam. Zavrgla je tudi metlo in grablje. Sicer pa se, navkljub svojemu ljudomrznemu značaju, največ zadržuje tam, kjer je zbranih veliko ljudi, sploh v zaprtih prostorih.

Kaj menite? Kakšna je vloga stripa, sploh družbeno-angažiranega, ta trenutek, ko se je že pokazalo, da ljudje, ki ostajajo doma, več berejo in bolj kot poprej iščejo dodatne, tudi s knjigami in stripi povezane vsebine?

Priznati moram, da nisem na tekočem, koliko je aktualna situacija vplivala na porast družbeno-angažiranih stripov, takih, ki bi se neposredno nanašali na epidemijo oz. na to, kako se nanjo odziva politika (ali jo celo zlorablja). Ena od funkcij, ki jih stripi v teh časih nudijo bralkam in bralcem, je prej kot ne razvedrilna. Torej, da služi strip kot ventil za odvajanje nakopičenih frustracij, ki jih povzroča omejevanje družabnega življenja. Ampak to je že tradicionalna vloga, ki jo pripisujemo stripu (in ga tako tudi omejujemo).

Če je v tem času strip pridobil še kakšno novo vlogo, je morda to, da nas (lahko) spominja, kakšno je bilo življenje pred epidemijo. In kakšno, upam, nekoč spet bo. Sam sem občutil takšno nostalgijo, ko sem bral nek dokaj svež stripovski album, ki se dogaja v Ljubljani pred izbruhom epidemije.

Nedavno je pri Stripburgerju izšla tudi vaša stripovska interpretacija ljudske zgodbe o Štirih godcih, ki je med drugim ob Pesti trenutno predstavljena tudi na razstavi Tihi dialogi v Kopru, kjer so sicer na ogled še dela italijanske stripovske avtorice Gabrielle Giandelli. V zgodbi o godcih imajo poseben pomen hvaležnost, ponižnost, dobrota in verjetje v svoje sanje, ki se mlademu godcu poplačajo. Kako ste pristopili k ustvarjanju tega dela in likov v njem?

Odločil sem se, da v celoti opustim glas pripovedovalca in vse, kar mora bralec ali bralka izvedeti, povem z risbami in dialogi. Čeprav sem ohranil osnovno fabulo, sem si dovolil tudi nekaj posegov v scenarij; uvedel sem, na primer, lika krčmarja in godčeve žene, ki ju v izvirni pravljici ni. Like sem zasnoval tako, da so na videz kar se da različni: en je zelo visok, en zelo majhen, eden malo krepkejši, eden - glavni lik - pa bolj realistične postave, manj karikiran od ostalih. Pri snovanju scenografije in kostumov sem se največ naslonil na ilustracije Maksima Gasparija.

Stripe objavljate v revijah in časnikih, ilustrirate literarna dela, poleg v Greetings from Cartoonia pa jih najdemo tudi v drugih antologijah. Dotaknila pa bi se še vašega stripovskega prvenca Gugalnica iz leta 2013, ki sta ga ustvarila s scenaristom Žigo Valetičem. Obravnava čustvovanje otroka ob izgubi starša zaradi samomora. Teme ste se lotili zelo subtilno. Zakaj je po vaše pomembno, da je strip medij za dostop do mladih bralcev tudi za težke teme, kot je ta?

Hvala za kompliment glede subtilnega obravnavanja teme! Tema, ki jo obravnava Gugalnica, je takšen tabu, da je vredno izkoristiti vse razpoložljive kanale, da bi o njej - seveda na spoštljiv in strokovno podprt način - spregovorili mladim. Najsi bo to film, roman, televizijska serija, gledališka predstava... čemu ne strip? Če ima tu slednji kakšno prednost pred ostalimi mediji, je ta po mojem v tem, da lahko risba nekako omehča kočljive situacije, jih napravi lažje sprejemljive, ne da bi jih pri tem spreminjala ali potvarjala v njihovem bistvu.

Mi zaupate še, kaj trenutno ustvarjate in kako kot stripar živite v času korone, ki za kulturnike ni najlažji?

Trenutno se pripravljam, da začnem risati nov strip, ki bo ponovno izšel v antologiji založbe Stripburger. Izdam lahko, da bo to priredba kratke zgodbe znane slovenske pisateljice. Kar se življenjskega sloga tiče, epidemija covida-19 za risarke in risarje stripov niti ni veliko spremenila, saj smo že prej v glavnem ustvarjali v zavetjih svojih domov in ateljejev.

Seveda pa sem tudi jaz občutil upad naročil in s tem dohodkov. Moral sem zaprositi za vladne subvencije (mesečni temeljni dohodek), da bi lažje prebrodil krizo. Tekoče leto se je sicer začelo obetavno: razstava v Meduzi, že omenjeni strip, obeta se mi tudi ilustriranje učbenika in sodelovanje pri novi animirani seriji.