V Rimu po prenovi za obiskovalce ponovno odprli Avgustov mavzolej

V notranjosti mavzoleja je tako še vedno mogoče videti provizorična stopnišča in trg pred spomenikom je še vedno gradbišče. Dela naj bi bila po pisanju dpa končana leta 2022 ali 2023.

Do 21. aprila, ko v Rimu obeležujejo obletnico ustanovitev mesta, bo vstop v mavzolej prost. Po pisanju dpa so do tega datuma sicer vsi termini že zasedeni, si je pa možno preko spleta rezervirati termin po 21. aprilu.

Avgustov mavzolej, ki je bil na bregu reke Tibere zgrajen leta 28 p. n. št., velja za največjo krožno grobnico na svetu. V premeru meri okoli 90, visok je okoli 40 metrov. Zgradili so ga, da bi v njej hranili posmrtne ostanke ne samo cesarja Avgusta, ampak tudi njegovih naslednikov, vključno s Tiberijem, Kaligulo in Klavdijem.

Po padcu rimskega imperija je mavzolej doživljal burne čase. V njem so uredili viseče vrtove, prirejali bikoborbe in na koncu koncerte. Temu je naredil konec fašistični diktator Benito Mussolini, ki je verjel, da si spomeniki antičnega Rima zaslužijo bolj dostojanstveno usodo.

Po drugi svetovni vojni je bil prepuščen propadu, preraslo ga je rastlinje, okrog njega so se nabirale smeti. Pogosto so ga tudi navajali kot primer nezmožnosti Italije, da poskrbi za svoje spomenike. Sedaj že pokojni novinar in zagovornik dediščine Antonio Cederna ga je imenoval "gnili zob" Rima.

Avgust (63. pr.n.št. - 14. n.št.) se je rodil v bogati družini v kraju Velitrae (zdaj Velletri) blizu Rima. Bil je vnuk Julije, sestre Julija Cezarja, ki ga je leta 45. p.n.št. posvojil in imenoval za naslednika. Po Cezarjevem umoru se je povezal s senatom proti Marku Antoniju, novembra 43 p.n.št. pa je z njim in Lepidom sklenil 2. triumvirat.

V bitki pri Filipih leta 42 p.n.št. je z njima premagal vojsko Bruta in Kasija. Prevzel je oblast na Zahodu, Mark Antonij na Vzhodu, Lepid pa v Afriki. Leta 38 p.n.št. se je poročil z Livijo Druzilo. V pomorski bitki pri Navlohu na Siciliji je porazil Pompeja in onemogočil Lepida, v pomorski bitki pri Akciju pa premagal ladjevje Marka Atonija in Kleopatre.

Kot stalni konzul, tribun, predsednik senata in vrhovni poveljnik vojske je prevzel oblat v Rimu, leta 27 p.n.št. pa mu je senat podelil naslov Augusts. Kot princeps je ob koncu republike uvedel obdobje principata.

Avgust je podpiral umetnost in trgovino ter zgradil številne ceste in objekte. Bojeval se je v Španiji in Panoniji, osvojil Recijo in Norik ter pomaknil severno Rimsko mejo na zgornji tok Donave.