Ob dnevu žensk avtobiografsko delo Deborah Levy, pred Fabulo še njen roman

Pisateljica v mojstrski avtobiografski trilogiji razvija ideje o družbenih vlogah sodobne ženske, o neodvisnosti ter o iskanju svoje poti zunaj ustaljenih družbenih norm, so zapisali pri Mladinski knjigi. Kot je za STA povedala prevajalka Ana Ugrinović, se tri tanke knjige izmikajo žanrskim opredelitvam, saj se v njih prepletajo različne literarne zvrsti pa tudi teme.

Pisanja se je lotila iz perspektive 40- 50- in 60-letnice, kar je sicer neobičajno za avtobiografije, je pojasnila prevajalka. Zdi se, da avtorica išče načine, kako bi prek sedanjosti upovedala tudi pretekle dogodke. V prvi knjigi sicer precej prostora nameni tudi otroštvu, ki ga je preživela v Južni Afriki in se je zato pozneje v Veliki Britaniji počutila kot tujka. S tem odpira tudi problematiko migrantov, ki je poleg materinstva, feminizma in filozofije ena od osrednjih tem njenih del.

Prva knjiga se začne kot odgovor na esej Georga Orwella Zakaj pišem. Med drugim zapiše: "Ko je Orwell zapisal, da je goli egoizem nepogrešljiva pisateljeva lastnost, najbrž ni imel v mislih pisateljice. Celo najbolj ošabna pisateljica mora namreč trdo garati, da se dokoplje do ega, ki bo dovolj robusten, da jo bo držal pokonci cel januar, kaj šele celo leto."

Tudi sicer v delu odpira številna vprašanja, pred katera je postavljena sodobna ženska. Kot zapiše: "Neopatriarhat 21. stoletja zahteva, da smo pasivne, vendar ambiciozne, materinske, vendar poželjive, požrtvovalne, vendar izpolnjene - bile naj bi močne moderne ženske, obenem pa naj bi še naprej tiho prenašale vsakovrstna ponižanja, tako v ekonomskem smislu kot za štirimi stenami. Kar naprej nas preganja občutek krivde, čeprav ne vemo dobro, kaj smo pravzaprav zagrešile."

V zadnjem delu knjige Vsega tega nočem vedeti pisateljica po besedah Ane Ugrinović "piše prav o tem". Sprašuje se, kaj vse si ženske prikrivamo in česa nočemo videti, je povedala prevajalka, ki je opozorila še na posebnost avtoričinega pisanja - da zna vse zaobjeti v zgodbo, ki je zelo berljiva in duhovita. Prav besedne igre in šaljive igre z jezikom pa so prevajalki povzročale največ preglavic, vse do te mere, da je prevod označila za najtežji doslej.

Druga knjiga trilogije bo pod naslovom Cena življenja izšla okoli festivala Fabule, ki bo potekal med 8. majem in 6. junijem. Založba Beletrina bo pred gostovanjem pisateljice na festivalu te dni izdala roman Mož, ki je videl vse v prevodu Jerneja Županiča.

Če avtobiografska trilogija predstavlja vrhunec tega žanra, pa je roman Mož, ki je videl vse eno prelomnih sodobnih romanesknih del, ki preizprašuje samo formo romana, je za STA poudarila urednica knjige Manca G. Renko.

Protagonist romana Saul se namreč sooča z lastno krivdo in potlačitvami, ki jih je storil kot mlad moški, denimo ko je govoril, da ljubi, pa je v resnici manipuliral, ko se je pretvarjal, da ga zanima umetnost svoje punce, pa je v resnici mislil le nase, ali ko je nameraval rešiti otroka, pa je s tem le še globlje prizadel njegovo mater. "Skozi Saulove blodnje se izrisuje portret ženske, Jennifer, ki jo je življenjska bolečina razstavila, a se je zmogla sestaviti, še več, sestavila je tudi svojo umetnost," je zapisala urednica romana.

Deborah Levy (1959) se uvršča v svetovni literarni kanon. Poleg vrste kritiško priznanih romanov, zbirk kratkih zgodb in dramskih del se je s t.i. živo avtobiografijo uvrstila na Guardianov seznam najboljših del 21. stoletja. Romani Deborah Levy so bili večkrat nominirani za nagrado man booker, nazadnje prav Mož, ki je videl vse, ki je v izvirniku izšel leta 2019.