Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

PRIPOVEDOVALEC MIRANE LIKAR - NEVERJETNA ZGODBA O PREŽIVETJU

Drugi roman Mirane Likar Pripovedovalec, ki je izšel pri založbi Goga, prinaša neverjetno zgodbo o preživetju. Junak romana, ki ob koncu življenja svojo zgodbo pripoveduje zvesti poslušalki, je zamenjal več imen, uniform in položajev, znašel se je na frontah in v taboriščih, bil je ujetnik, ljubimec in zasliševalec. V vrtincu zgodovine je tako rekoč nehote prevzemal različne identitete, ki so ga v vojni s prisegami vezale na nasprotujoče si strani in s tem krojile razburkano usodo posameznika, ki se je želel samo živ in zdrav vrniti domov in ki noče biti pozabljen.

"Pripovedovalec je zato tudi roman o iskanju svobode in o intimni zavezanosti življenju, ki je nenehno na preizkušnji. Kot pa protagonistova neverjetna, ganljiva pripoved jasno pokaže, je preživetje včasih odvisno tudi od prave (ali predvsem dobro povedane) zgodbe in pripravljenosti, da ji nekdo prisluhne," so o delu še zapisali pri založbi. Matej Bogataj pa je v spremni besedi zapisal, da Pripovedovalec previhari 20. stoletje in je zraven "povsod, kjer je težko".

Mirana Likar je avtorica kratkoproznih zbirk Sobotne zgodbe (2009), Sedem besed (2012) in Glasovi (2015), romana Babuškin kovček (2017) ter novele Bibavica (2019).

MATEJA RATEJ V KNJIGI O HITLERIZMU V ŠIRŠI OKOLICI MARIBORA

Zgodovinarka Mateja Ratej je v knjigi Svastika na pokopališkem zidu (založba Beletrina) podala poročilo o hitlerizmu v širši okolici Maribora v 30. letih 20. stoletja. Hitlerizem slovenskega prebivalstva na Štajerskem se je kazal v simpatiziranju z nacističnim redom v javnosti, pomenil je privid boljšega življenja v nemški državi pod Hitlerjem. Ko so se pričeli mariborski Nemci v 30. letih obračati k nacizmu, so jim zaradi lojalnosti, ekonomske odvisnosti in v upanju po večji blaginji sledili mnogi njihovi slovenski delavci in uslužbenci, so zapisali pri založbi.

Primere suma širjenja hitlerjevske propagande v omenjenem obdobju je mogoče spremljati v kazenskih spisih okrožnega sodišča v Mariboru, saj je bil hitlerizem v Kraljevini Jugoslaviji prepovedana politična dejavnost in ga je obravnavalo posebno Državno sodišče za zaščito države v Beogradu. "V teh kazenskih spisih, katerih del razkriva Mateja Ratej v svoji knjigi, lahko zelo natančno razberemo, kako so popreproščene krilatice o boljšem življenju pod Hitlerjem s sposobnostjo pronicanja v mnogotere komunikacijske položaje ustvarjale specifično družbeno klimo postopnega naraščanja napetosti v desetletju pred nastopom velikanskega družbenega kolapsa," so še povzeli pri Beletrini. Predgovor h knjigi je napisal Tone Partljič.

Zgodovinarka Mateja Ratej je zaposlena na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU. Je urednica Biografskih študij v okviru zbirke Življenja in dela, področna urednica pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, članica založniškega sveta Založbe ZRC in avtorica več znanstvenih monografij. Posveča se proučevanju mentalitet v času med svetovnima vojnama.

PRIČEVANJE PET LET ZAPRTEGA NOVINARJA BEHROUZA BOOCHANIJA

Pri Sanjah so v prevodu Alenke Ropret izdali knjigo kurdskega novinarja Behrouza Boochanija, ki so ga leta 2013 protizakonito zaprli na otoku Manus. "Ta knjiga je posledica. V celoti je natipkana na mobilni telefon in prevedena iz farsija. Je glas priče in dejanje preživetja, živa slika petih let, preživetih v zaporu in pregnanstvu. Lirični odziv iz prve roke. Krik upora proti nečloveškemu ravnanju z begunci in zaporniki. Še več: proti avtomatiziranemu korporatokratskemu delovanju Kiriarhičnega sistema, abstraktne entitete, ki v nedogled prizadeja trpljenje, njen dejanski podaljšek pa je slehernik, ki, yessir, le izpolnjuje ukaze. Sistem kot hobotnica, ki steguje lovke po vsej Zemlji," so zapisali pri založbi.

Z vrsto literarnih nagrad ovenčana knjiga Boochanija je po navedbi založbe "pretresljivo aktualno branje v času, ko se naši domovi v strahu pred nevidnim sovražnikom spreminjajo v zaporniške otoke, planet pa v velikansko nadzorovano kaznilnico". Avstralski pisatelj Richard Flanagan je o knjigi zapisal: "Naša vlada je uklenila njegovo telo, toda njegova duša je ostala duša svobodnega človeka... Velik pisatelj našega časa." In še: "Avstralija je za begunce na otoku Manus zgradila pekel. Sramota nas bo vse preživela."

O ZNANOSTI JASNO IN JEDRNATO NA 350 STRANEH

Pri Mladinski knjigi je v zbirki Jasno in jedrnato izšla enciklopedija Znanost, ki so jo pripravili Adam Hart-Davis, John Farndon in Dan Green. Po zaslugi znanosti razumemo naš svet in teoretične vzporedne svetove, ki so onkraj njega, omogočamo napredek tehnologije in širimo meje znanja.

Knjiga Jasno in jedrnato: Znanost razkriva zgodovino znanosti z zanimivimi teorijami na področju fizike, kemije, biologije, astronomije, geologije in matematike. Od najzgodnejšega obdobja, ko so starogrški modreci domislili prve ideje o zakonitostih na Zemlji in v vesolju, prek Galileja, ki je razvil svoje teorije gibanja in vztrajnosti, do obdobja znanstvene revolucije in dobe osupljivega napredka, v kateri smo dešifrirali zgradbo DNK, pokukali v črne luknje ter odkrili celo čisto nove naravne zakone in svetove zunaj našega osončja, so zapisali pri založbi. Enciklopedijo je prevedla Maja Prevolnik.