Od blizu 10.3.2021 11:22

Prenovljena Vila Zlatica z zgodbo ljubljanskega župana Hribarja

pripravila Tatjana Zemljič

Ljubljana, 10. marca - Po celoviti prenovi bo maja vrata odprla Vila Zlatica v Rožni dolini, v kateri je nekdaj z družino živel slovenski politik, domoljub in gospodarstvenik ter ljubljanski župan Ivan Hribar. Vila je v upravljanju Muzeja in galerij mesta Ljubljana (MGML), ki bo program v njej izvajal v sodelovanju s Forumom slovanskih kultur (FSK).

Ljubljana, Rožna dolina.
Ogled Hribarjeve vile v Rožni dolini.
Vila Zlatica, hiša nekdanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja.
Foto: Tamino Petelinšek/STA



Hribarjeva hčerka Zlatica, ki je umrla leta 2000, je vilo podarila državi, s čimer je prešla pod ministrstvo za kulturo, večji del opreme pa je prevzel Mestni muzej Ljubljana. Zbirka je bila shranjena v depoju in po besedah Jerneje Batič iz Mestne občine Ljubljana (Mol) so se zavedali, da je ne bodo mogli predstaviti, če za to ne bodo imeli primernih prostorov. Zato je Mol leta 2009 predlagala ministrstvu za kulturo, da Vilo Zlatico prenese na mesto, kar se je leta 2010 tudi zgodilo.

Na Molu so pričeli s pripravami za prenovo, ki so vključevale načrt obstoječega stanja, konservatorski načrt, programsko zasnovo, uvrstitev projekta v strategijo razvoja kulture, uvrstitev v načrt razvojnih programov mesta in razglasitev vile za kulturni spomenik lokalnega pomena, temu pa je sledila izdelava projektne dokumentacije za prenovo. Prenova sama se je nato začela v letu 2019, za obiskovalce bo Vila Zlatica kot muzej odprta od 9. maja, je še pojasnila Jerneja Batič.

Prenova v duhu ohranjanja originalnih elementov in njihove ponovne uporabe

Po besedah odgovorne konservatorke Marije Ane Kranjc z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ima vsaka stara hiša svoje skrivnosti, ki jih v polni meri odkrijejo šele, ko se resno lotijo prenove. Pri Vili Zlatici večjih presenečenj s konservatorskega vidika ni bilo, se pa, kot je dodala, v času prenove vedno najde kakšna tema, ki jih prisili v dodatne odločitve. Vila Zlatica je nastajala v več fazah, zato je bil ob odločitvah, kaj predstaviti in na kakšen način, potreben premislek in soočenje argumentov.

Prvotno je bila vila zgrajena za družino Leopolda Klepca, ki jo je po 1. svetovni vojni prodal Hribarjevim, ti pa so jo skozi čas spreminjali in prilagajali svojim potrebam in okusu. Leta 1933 je bil po načrtih arhitekta Josipa Costaperarie zgrajen prizidek na južni strani, ki je nadomestil leseno verando.

Po besedah Marije Ane Kranjc so tekom prenove sledili principu doslednega ohranjanja kakovostnih elementov, njihove obnove in ponovne uporabe. Oblikovanje vrta, izbor barv in način slikanja šablonskih vzorcev na stene, različno oblikovanje peči in notranjih vrat, tehnologija oken, različna tipa električnih stikal in vtičnic, vse to namreč priča o načinu življenju družine v hiši, njihovem statusu in odraža takratno stanje družbe.

Vila Zlatica edinstvena zaradi svoje "zamrznjenosti" v času

V Vili Zlatici se je po besedah Jerneje Batič ohranilo celotno stavbno pohištvo in vsi leseni elementi, tudi parket, pa tudi lončene peči, teraco in kovinske elemente. Poleg tega so se ohranile stenske poslikave v večini prostorov.

Kot poudarja Marija Ana Kranjc, je to, kar dela Vilo Zlatico izjemno in edinstveno, njena avtentičnost in popolna ohranjenost, saj večjih posegov v preteklosti ni bila deležna in je tako ostala skupaj z vso opremo "zamrznjena" v času. Do Zlatičine smrti je bila stalno naseljena in tako vsaj minimalno vzdrževana, kar je za "kondicijo" hiše zelo pomembno. Pozneje, ko je bila več let prazna, pa se je na beležih začela nabirati plesen, v kleti je bila prisotna visoka vlaga, vrt pa je bil vse bolj zapuščen.

Ob tem je opozorila, da so imeli prebivalci Rožne doline od nekdaj težave z namočenostjo tal, kar so morali reševati tudi v primeru Vile Zlatice. Hribarjevo posestvo je bilo nekdaj veliko večje, kot je danes. Hišo s formalnim vrtom ter sadovnjak z zelenjavnim vrtom je ločevalo korito potoka, ki je služilo odvodnjavanju zalednih voda z Rožnika, obe parceli pa sta bili povezani preko mostičkov. Dotrajana struga in izvorno neizolirana klet sta bili tako idealna kombinacija za neugodne razmere ob začetku gradbenih del.

Čiščenju zaraslega vrta in sanaciji vlage so sledila gradbena dela, izvedba elektro in strojnih instalacij, restavratorska dela na stenah, stopnišču in kovinskih delih, mizarska obdelava, čiščenje, restavriranje stavbnega pohištva in lesenih zunanjih rolet, teracerska dela ter ureditev pripadajočega vrta s ponovno vzpostavitvijo peščenih poti z obrobo iz kamnov ter zasaditev dreves in zelenice.

Vrednost projekta je ocenjena na 1,9 milijona evrov. Po besedah Jerneje Batič je v pripravi končni obračun, vendar predvidevajo, da znesek ne bo višji.

Za progam v vili bodo skrbeli MGML ter FSK

Če je Plečnikova hiša v Trnovem ključna točka negovanja in raziskovanja dediščine arhitekta Jožeta Plečnika, bo po besedah predstavnice za odnose z javnostmi MGML Urše Karer Vila Zlatica nov prostor v mestu, kjer se bodo obiskovalci v avtentičnem okolju popolnoma opremljene meščanske vile lahko seznanili z likom Ivana Hribarja (1851-1941), enega najbolj priljubljenih županov Ljubljane, ter z meščansko bivanjsko kulturo prve polovice 20. stoletja.

Hribarjeva vsestranskost in meščanstvo sta temi, ki ponujata mnoštvo interpretacij in ki jih bodo v Mestnem muzeju Ljubljana obiskovalcem posredovali z različnimi programi. Organizirali bodo javna vodstva po stalni razstavi ter posebej s programi nagovarjali šolajočo mladino, vila pa bo tudi prostor protokolarnih dogodkov, je še zapisala.

FSK pa bo po besedah direktorice Andreja Rihter s selitvijo v nove prostore še naprej izvajal dosedanje programske vsebine, ki jih bo še nadgradil, saj vila z vrtom nudi enkraten ambient za dogodke intimnejše narave. Ob literarnih prireditvah z gostovanji pisateljev in knjižnici pod krošnjami načrtujejo mednarodna strokovna srečanja ter usposabljanja na področju materialne in nematerialne dediščine, diplomatske dogodke ter prireditve za širšo javnost.