Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

PESMI JANISA RITSOSA PRVIČ V SLOVENŠČINI

Janis Ritsos (1909-1990) sodi v kanon velikih grških pesniških imen, kot so Konstantin Kavafis, Jorgos Seferis ali Odisej Elitis. Pisal je vse življenje, pesmi pa so mu služile kot dnevnik in tolažba ter so njegov notranji odziv tako na lepoto kot na grotesknost, krivico in revščino, so zapisali pri založbi. S knjigo Korenine sveta, ki je izšla v zbirki Nova lirika Mladinske knjige, smo v prevodu Jelene Isak Kres dobili njegovo prvo knjižno objavo v slovenščini. Ritsosova poezija je izšla v več kot 117 knjigah, v Koreninah sveta pa je zbran izbor krajših pesmi. Pesem Korenine sveta, po kateri je knjiga naslovljena, po besedah novinarke 3. programa Radia Slovenija Maje Žvokelj "ilustrira srž Ritsosove pesniškega izraza, ki se pne čez več kot sto izdanih pesniških zbirk".

NOVI PREVOD MANNOVIH IZPOVEDI BLEFERJA FELIXA KRULLA

V zbirki Klasična Beletrina so izšle Izpovedi bleferja Felixa Krulla velikana nemške književnosti Thomasa Manna (1875-1955) v prevodu Mojce Kranjc. Zadnji Mannov roman pripoveduje o nenavadni karieri nadarjenega prevaranta Felixa Krulla, ki noče upoštevati moralnih predpisov družbe, pomanjkanje skromnosti pa mu skupaj z nadarjenostjo za pretvarjanje ter mogočnimi duševnimi in fizičnimi obdaritvami omogoča, da z osupljivim uspehom razvija umetnost podrejanja in prevare ter se hitro dvigne iz revščine do bogastva.

"Po senčnih poteh, ki jih ubira njegova narava, se bralec s Krullom potika po različnih krajih (soteska Rena, Pariz, Lizbona), kjer srečuje nenavadne, bizarne like, ki pripadajo najnižjim pa tudi najvišjim plastem evropske družbe. Kameleonski Krull v pretvarjanju postane tako spreten, da se žrtve njegove družbe skoraj štejejo za privilegirane. Mann popisuje življenje, a ne le pustolovsko, kot golo sosledje dogodkov, temveč tudi razvojno in z veliko mero komičnosti," so zapisali pri Beletrini.

UMETNOSTNA IN ZGODOVINSKA SREČEVANJA Z JUDI NA SLOVENSKEM

Pod okriljem Založbe ZRC je izšla monografija Umetnostna in zgodovinska srečevanja z Judi na Slovenskem, ki jo je uredila Polona Vidmar. Knjiga, ki vključuje prispevke več avtorjev, prinaša nova spoznanja zgodovinskih in umetnostnozgodovinskih raziskav judovske dediščine, ki so bile posvečene zlasti odnosu do srednjeveškega judovskega prebivalstva, kakor ga razbiramo iz likovnih upodobitev in literarnih del, ter kraji, zaplembam, prenosom in restituciji judovske dediščine v času druge svetovne vojne in po njej. "Širok kronološki razpon premošča prispevek o naseljevanju Judov v 18. stoletju, ki posega v obdobje, ki so mu dosedanje študije posvečale manj pozornosti kakor srednjemu veku in 20. stoletju. Študije sedmih avtorjev, sodelavcev Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU in Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, odpirajo nove poglede in osvetljujejo izbrane vidike zgodovine Judov in judovstva na Slovenskem," so zapisali pri založbi.

Publikacija je nastala v okviru bilateralnega raziskovalnega projekta z Izraelom Digitalizacija judovske dediščine v Sloveniji in raziskovalnega programa Slovenska umetnostna identiteta v evropskem okviru, ki ju financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.

K STARANJU STVARI PRIPOMORETA ZATIPK IN FLEK

Založba Miš je v prevodu Diane Pungeršič izdala knjigo Zatipk in Flek, ki jo podpisujejo Tomaš Končinsky, Barbora Klarova, Daniel Špaček in Petr Štepan. Kot so zapisali pri založbi, gre za zabavno in dragoceno ilustrirano knjigo velikega formata, ki je prava paša za oči: "Avtorji so mislili na vse: oblikovanje je domiselno, ilustracije bogate in polne detajlov, pozorno oko pa bo v knjigi našlo tudi kar nekaj kulturnih referenc. Besedilo je sveže, hudomušno in primerno tudi za tiste, ki se branja otepajo." Predvsem pa knjiga bralca spodbudi k premisleku: Kakšen je naš odnos do staranja? Morajo biti stvari res čisto nove, da so uporabne? In kakšen bo svet, če Zatipku in Fleku res uspe ustaviti čas?

Knjiga je prejela več pomembnih nagrad, kot sta magnesia litera za najboljšo otroško knjigo (2017) in zlata stuha za najboljšo otroško knjigo (2017), leta 2018 se je uvrstila na častno listo IBBY in bila uvrščena med bele vrane, izbor najboljših mladinskih knjig z vsega sveta, ki ga pripravlja münchenska Mednarodna mladinska knjižnica, so še zapisali pri založbi.