Kolektivno upravljanje je mehanizem, ki deluje tudi v digitalnem okolju

Uvodoma je grški evropski poslanec in igralec Alexis Georgoulis, tudi član skupine za prijateljstvo v Evropskem parlamentu, spregovoril o pomenu kolektivnih organizacij za avtorje ter poudaril, da bodo te močne le, če se bodo avtorji vključevali vanje.

Vlogo kolektivnih organizacij je predstavila predsednica Evropskega združenja avdiovizualnih avtorjev (SAA) in namestnica izvršnega direktorja britanske kolektivne organizacije ALCS Cecile Despringere. Poudarila je, da v nasprotju z glasbenimi avtorji kolektivno upravljanje pravic avdiovizualnih avtorjev v EU ni usklajeno in da je še vedno v veliki meri odvisno od nacionalnih zakonodaj.

Poleg tega, kot je dejala, še vedno ni urejeno plačilo avtorjem pri storitvah na zahtevo, številni producenti, izdajatelji televizijskih programov in platforme na zahtevo še naprej avtorjem vsiljujejo pogodbe in zanikajo njihovo temeljno pravico do poštenega in sorazmernega plačila. Opozorila je tudi na podporo, ki so jo v minulem letu v času koronakrize kolektivne organizacije v nekaterih državah nudile avtorjem.

Članica upravnega odbora švicarske kolektivne organizacije Swissperform in upravnega odbora AEPO-ARTIS Yolanda Schweri pa je predstavila situacijo v Švici, kjer so, kot je dejala, po zakonodaji pravice glasbenih in avdiovizualnih avtorjev izenačene. Kolektivne organizacije so pod strogim nadzorom vlade, med drugim morajo pripravljati podrobna letna poročila.

Svoj pogled na upravljanje pravic in kolektivne organizacije je predstavilo tudi nekaj ustvarjalcev. Nemški scenarist Jochen Greve je izpostavil, da se je v kolektivno organizacijo vključil, da se lahko v miru posveti ustvarjanju, medtem ko se slednja z izdajatelji televizijskih programov in drugimi pogaja, da dobi ustrezno plačilo za svoje delo.

Dotaknil se je tudi dostopnosti del na spletu, kar se je še povečalo v času koronakrize. Zato bi bilo nujno urediti tudi prihodke od platform na zahtevo, upravljanje tega vira prihodkov pa zaupati kolektivnim organizacijam, je dodal.

Španski glasbenik Nacho Garcia Vega pa je izpostavil, da je moč v enotnosti in da je kolektivnost ključna. Kolektivne organizacije lahko po njegovem mnenju ponudijo skupen odgovor in pravne rešitve za globalne izzive.

Sodelujoči so spregovorili tudi o direktivi EU o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu ter še posebej o 18. členu, ki govori o sorazmernem nadomestilu avtorjem in igralcem pri uporabi njihovih del, vključno z uporabo na spletu. Kot je opomnil avstrijski evropski poslanec ter član skupine za prijateljstvo iz Evropskega parlamenta Hannes Heide, morajo države omenjeno direktivo implementirati do 7. junija. Nemški evropski poslanec Niklas Nienass in prav tako član omenjene skupine pa je izpostavil, da je postopek v teku in da je sedaj vse v rokah držav članic.

Nacho Garcia Vega je ob tem še izpostavil, da pretakanje vsebin ne pozna meja, zato je za potrebe doseganja namena 18. člena omenjene direktive ter izboljšanja položaja avtorjev, igralcev in izvajalcev potrebno, da države uskladijo zakonodajo.

Direktor Aipe Gregor Štibernik, ki je današnjo okroglo mizo moderiral, je ob koncu izpostavil, da so vsekakor potrebni mehanizmi, ki bodo zagotovili, da bodo umetniki in izvajalci dobili nadomestilo pri uporabi njihovih del na spletu. Kot je dejal, je prav kolektivno upravljanje najboljši tovrstni mehanizem, ki deluje tudi v digitalnem okolju.

Okrogla miza je potekala v organizaciji združenja avdiovizualnih avtorjev SAA, Združenja evropskih organizacij izvajalcev (AEPO-ARTIS) in skupine prijateljstva z ustvarjalci, ki deluje v okviru Evropskega parlamenta.