Koroška galerija epidemijo izkoristila za preučevanje del v zbirki

Koroška galerija likovnih umetnosti z osrednjimi prostori v Slovenj Gradcu in dodatnimi v Galeriji Ravne je bila lani skupno zaprta skoraj pet mesecev. In v tem času je bilo, kot je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica galerije Andreja Hribernik, potrebno premisliti, kako delujejo kot ustanova, kaj ponujajo, kako delujejo znotraj hiše in kaj so tiste dejavnosti, ki jih lahko v času zaprtja izvajajo.

In ker sicer velik del delovanja posvečajo dejavnostim z občinstvom, so se lani ob zaprtju bolj usmerili v dejavnosti s predmeti, ki jih hranijo v zbirki. Ker niso mogli izvesti mednarodne razstave, načrtovane ob 100-letnici koroškega plebiscita, so že spomladi preusmerili programska sredstva v načrte za izdajo dveh katalogov. Hkrati so s kustosi zasnovali serijo skupno sedmih katalogov. Prvi v tej seriji je posvečen delom slikarja in grafika Bogdana Borčića (1926-2014).

Zbirka Borčićevih del v Koroški galeriji likovnih umetnosti je začela nastajati v zadnjih letih minulega stoletja z odkupi nekaterih del. Nato se je pomembno okrepila z umetnikovo donacijo 40 slik leta 2003, ki ji je tri leta zatem dodal še deset slik. Del umetnikove zapuščine je po njegovi smrti galeriji podarila še njegova družina, tako da danes zbirka obsega kar 330 del Bogdana Borčića, od tega 314 slik, 11 grafik in pet skulptur. Gre za dela, nastala po letu 1984, starejša dela so večinoma v zasebni lasti.

V izdanem katalogu so obdelane vse slike, ki jih hrani galerija, katalog pa poleg več celostranskih reprodukcij obsega še uvodno besedilo kustosa Jerneja Kožarja, v katerem je monografsko obdelano Borčićevo delo.

Posamezna Borčićeva dela so v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu stalno na ogled, pri čemer pa se postavitve občasno spreminjajo. Ob tokratni izdaji kataloga so na ogled postavili razstavo del z naslovom Vrata. Borčićev ciklus vrat je po besedah Kožarja izjemno pomemben, ustvarja ga skozi vsa svoja življenjska obdobja na različne načine, na tokratni razstavi pa predstavljajo dela, nastala po letu 2000.

Veliko Borčićevih del v galerijski zbirki je velikega formata, kar s seboj prinaša dodatni izziv za hrambo v depojih. Koroška galerija likovnih umetnosti se namreč, podobno kot druge sorodne ustanove, srečuje s stalnim pomanjkanjem ustreznih depojskih prostorov.

Kot je danes dejala direktorica galerije, ta že dolgo išče ustrezno rešitev, saj trenutne zmogljivosti ne zadoščajo obsežnemu gradivu, ki ga ima v hrambi. Trenutno ima galerija na voljo eno začasno rešitev, a si Andreja Hribernik želi, da v prihodnosti skupaj z državo in občino najdejo rešitev, ki bo omogočala hrambo, ki bo skladna z muzejskimi standardi.