misliV Kranju razstava del Prešernovega nagrajenca Zorana Didka
Kranj, 25. marca - V Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju je od danes pa do 8. maja na ogled pregledna razstava del Prešernovega nagrajenca in akademskega slikarja Zorana Didka. Na razstavi, ki je nastala v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, bo na ogled skoraj 100 likovnih del iz celotnega obdobja Didkovega ustvarjanja.
Kot so sporočili iz Galerije Prešernovih nagrajencev Kranj, je kustos Goran Milovanović razstavo zasnoval iz fonda bogate zbirke Galerije Božidar Jakac, kjer ima Didek stalno razstavo. Štiri zgodnejša dela pa so posodili Didkovi sorodniki, saj je nekaj njegovih zgodnjih del iz kostanjeviške galerijske zbirke vključenih v velik mednarodni projekt Vezi: Pomen zagrebške akademije za razvoj slovenske likovne umetnosti med obema vojnama. Ta poteka istočasno v Moderni galeriji v Zagrebu.
Zoran Didek (1910-1975) je bil večplasten umetnik, ki se je likovno izražal skozi slikarska dela na platnu, v nepreglednem številu kompulzivno izvedenih risb na vseh mogočih nosilcih in z vsemi mogočimi pisali, pri oblikovanju uporabnih predmetov in prostorov ter poglobljenim proučevanjem in snovanjem likovne teorije, ki jo je ves čas delovanja prenašal na mladi rod.
Razstava v Kranju poskuša z nekaj akcenti slediti kronološkemu prikazu Didkove bogate slikarske poti. Obiskovalci si bodo lahko ogledali njegova dela iz časa pred drugo svetovno vojno, sprehodili se bodo lahko med umetnikovimi krajinami, portreti, tihožitji in žanrskimi figuralnimi kompozicijami.
Didek je bil, kot je v razstavnem katalogu zapisal Milovanović, znan po tem, da je ves čas risal. Risal je po katerikoli podlagi, s čimerkoli, kar mu je prišlo pod roko. Na razstavi je predstavljenih nekaj ciklov, ki jih je Didek razvijal praktično skozi celoten opus. Med njimi izstopajo cikel Sedmina, Avtoportreti in cikel V internacijo.
Razstava se zaključi z Didkovim povojnim liričnim upodabljanjem krajine, v kateri je našel zavetje, mir in identiteto. Ves čas je iskal sintezo dolenjske zelenine v nepotvorjeni krajini. V zadnjih slikah je pogosto upodabljal tudi Krko, ki mu v svojem zrcalnem odblesku igre svetlobe in senc služi kot horizont, ki v sebi nosi tudi metafizično podstat. Na ta način v jeseni življenja išče odgovore na eksistencialna vprašanja po tistem, kar je preko.