V Državni galeriji v Stuttgartu razstava Beuys - kurator
Stuttgart, 28. marca - V letu, ko v Nemčiji in v Avstriji s številnimi razstavami obeležujejo 100. obletnico rojstva nemškega avantgardnega kiparja in uprizoritvenega umetnika Josepha Beuysa, so v Državni galeriji v Stuttgartu pripravili razstavo Joseph Beuys - kurator. Kot piše na spletni strani galerije, postavitev raziskuje Beuysove metode prezentacije.
Izhodišče za razstavo je Beuysova soba v galeriji, ki jo je umetnik zasnoval leta 1984 in je do danes ostala nespremenjena. Soba priča o tem, kako je Beuys razumel muzej kot institucijo in kako je gledal nase kot na kustosa lastnih del, piše na spletni strani galerije.
Razstava preizprašuje, kako je prostor vplival na Beuysova dela in kako se je angažiral kot kurator. S pomočjo fotografij, filmskih posnetkov in objektov pripoveduje o Beuysovem delovanju na stičišču med umetniškim delom, gledalcem in muzejskim prostorom.
Beyus je po pisanju nemške tiskovne agencije dpa v sobo postavil šest formalno popolnoma različnih del, ki so si bila tudi časovno oddaljena. Tako je bila v njej vitrina z objekti iz let 1949 do 1972, dve mali plastiki - Križanje (1962-1963) in Zajec miru (1982) - ter instalaciji Plastična noga, elastična noga (1969-1986) in "zadnji presledek z introspektorjem" (1964-1982). Beuys je vključil tudi delo umetnika Andyja Warhola (1928-1987) kot edino delo drugega umetnika.
Beuys (1921-1986) se je rodil v Krefeldu v Nemčiji. Med drugo svetovno vojno je kot letalec strmoglavil v Rusiji. Pred podhladitvijo so ga rešili tako, da so njegovo telo obdali z lojem in klobučevino. Ta travmatična izkušnja je razlog, da sta imela omenjena materiala v njegovem umetniškem delu pozneje bistveno vlogo.
Študiral je v Düsseldorfu in bil tam tudi profesor kiparstva. Razvil je tezo o razširjeni plastiki in umetnosti, po kateri je treba z akcijami preseči racionalistično razdeljenost umetnosti, znanosti in kulture. Njegova avantgardna in provokativna dela prvega obdobja se se kasneje umaknila ritualiziranim umetniškim dogodkom v prid sožitju človeka in narave.